Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Med štirimi stenami

25.01.2016


Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:

“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.” 

Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:

“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”

Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:

“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”

Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.

Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Med štirimi stenami

25.01.2016


Edini telefon za otroke in mladostnike v Sloveniji je TOM telefon, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Sloveniji deluje že 25 let, danes pa ima enotno evropsko številko 116111. Projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je v začetku deloval le med tednom, že kar nekaj let pa prav vsak dan med 12. in 20. uro, vanj pa je vključenih 130 prostovoljcev svetovalcev v 8 regijskih centrih. Poslanstvo TOM telefona je nuditi oporo in pomoč otrokom in mladostnikom. Da sta potrebni, pa govorijo številke: leta 2014 je TOM telefon prejel 28.630 klicev, od kar deluje, pa že okoli 700 tisoč. Pri tretjini (okoli 6 tisoč na leto) so opravili svetovalni pogovor, teme, vprašanja otrok pa ostajajo vsa ta leta približno enaka, spreminja se le njihov kontekst. Medvrstniško nasilje se na primer seli tudi na splet, sicer pa mladi največ sprašujejo o ljubezni, odraščanju, odnosih z vrstniki. Večkrat se zgodi, da svetovalci otroku svetujejo, da se obrne po pomoč – da se zaupa staršem, svetovalni delavki na šoli, da gre na policijo ali kakšno drugo uradno inštitucijo, a vseeno ne gre za krizni telefon. Pred 25 leti so se namreč odločali prav o tem – krizni ali splošni telefon. In se odločili za splošnega – saj se je že takrat pokazalo, da si otroci želijo pogovor, želijo dobiti besedo. Pa ne le to. Zdenka Švaljek, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM pri ZPMS:

“Otroci imajo v obdobju odraščanja raznovrstna vprašanja in bi bilo škoda, da bi se omejili le na nasilje ali zlorabe. Morda s splošnimi pogovori o lažjih temah dobijo pozitivno izkušnjo klicanja na telefon in potem, ko je hudo, ko res gre za kakšno hudo nasilje ali zlorabo, lažje pokličejo.” 

Največkrat so njihovi klici povezani z ljubeznijo, s spolnostjo, z domom in odnosi s starši ter sorojenci, pa z vrstniki in s šolo, sledijo telesne težave, psihološke težave, odvisnost in zlorabe, na dnu tematik so, na srečo, samomori in socialna stiska. A težav, s katerimi se mladi obračajo na TOM telefon, ne bi smeli rangirati, je prepričana Zdenka Švaljek:

“V obdobju odraščanja lahko nerešena, neuslišana, nesrečna ljubezen potegne za sabo kopico drugih težav, ki se lahko stopnjujejo do slabega učnega uspeha, težav s starši, mladi lahko zaidejo v slabo družbo, lahko iščejo neprimerne vzornike in podobno. Tako, da se nam zdi pomembno, da tudi te za nas odrasle ‘majhne težave’ rešijo dokaj hitro in uspešno.”

Zakaj je dobro, da otrok besedno izrazi svoja razmišljanja, občutenja, stisko, in da dobi občutek, da ga nekdo posluša? Prostovoljec Boštjan, ki kot svetovalec na TOM telefonu dela že 21 let:

“Fino je, da otroka poslušamo, da dobi občutek sprejetosti, da njegova težava ni nekaj, kar bi bilo nerešljivo, grozno, čudno, nenavadno. Sama beseda, sam pogovor pa pomaga otroku, pa tudi starejšim, pri tem, da uredijo svoje misli, da vidijo problem s kakšnega drugega vidika in da si v nadaljevanju strukturirajo rešitev.”

Poleg zaupnosti je ena od pomembnih značilnosti TOM telefona tudi anonimnost – tako klicatelja kot svetovalca. Slednji so sicer “prikrajšani” za to, da bi sledili otrokovemu reševanju težave in izvedeli, kako se je situacija razpletla, imata pa brezimnost in nevidnost prednosti pri otrocih, ki pokličejo na 116111. Velikokrat se je namreč lažje zaupati tujcu, nekomu, ki te ne pozna in te ne vidi. Takšna je tudi izkušnja Urške, prostovoljke na TOM telefonu, ki je pred leti tudi sama poklicala na TOM telefon, kjer so ji pomagali pri resni težavi – anoreksiji.

Zdaj je Urška tudi sama prostovoljka. Kot študentka ene izmed fakultet, kjer morajo študenti opraviti strokovno prakso na tem področju, je takoj pomislila na TOM telefon. Kdaj je težko, priznava, saj moraš hitro najti prave besede. To pa ni lahko, saj smo vsi samo ljudje. Pri svetovanju svojih osebnih podatkov ne izda, deli pa svoje izkušnje, kar je v pogovoru z mladimi še posebej dobrodošlo. Boštjan pravi, da se zgodi – z leti prostovoljnega dela sicer zmeraj manjkrat, da še doma razmišljaš, kaj bi še lahko v nekem pogovoru otroku rekel, kaj si pozabil omeniti ali kako bi lahko bolje kaj povedal na drugačen način. Prav s pogovorom namreč otroka prostovoljci svetovalci usmerijo k pravi ali boljši konkretni rešitvi. Pomen osebnega pogovora in s tem tudi TOM telefona je torej kljub dobi bolj neosebnih telekomunikacijskih sredstev še vedno nenadomestljiv.


24.11.2014

Med štirimi stenami

HIV pozitivne osebe se soočajo s stigmatizacijo, strahom, depresijo, zanikanjem in občutkom krivde. In ker HIV povezujemo s spolno identiteto, ki je že tako ali tako stigmatizirana, so strahovi pred razkritjem z okužbo toliko večji. Kljub temu, da se je odnos do HIV pozitivnih oseb pri nas spreminjal, strah pred izvedeti ali si ali nisi HIV pozitiven, še vedno pogosto prevlada pred strahom stigme, povezane z izgubo zaposlitve, prekinitvijo odnosov, izločitvijo iz družbe in celo nasilja. V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali, kako je strahove ob pozitivnem rezultatu testa presegel Boštjan Kováčec, eden redkih ki bo o svoji okužbi z virusom HIV spregovoril javno. Z njim se je pogovarjala Enisa Brizani.


17.11.2014

Med štirimi stenami

Otrok že v prvih mesecih življenja spremlja zvoke iz okolice okrog sebe – lahko ga vznemirijo ali pomirijo, prepozna glasove njemu ljubih oseb.  Komunikacija z otrokom je pomembna vloga staršev, saj vpliva na razvoj govora pri otrocih. Včasih pa se starši znajdejo v zadregi – otrokov govor je morda še nerazumljiv, se zatika, ne izgovarja vseh glasov pravilno, starši primerjajo otroka z vrstniki in iščejo odgovore na vprašanja. Kako pomagamo otroku do boljšega govora bo tema tokratne oddaje Med štirimi stenami, gostji bosta logopedinja Simona Levc in mamica Anja. V ponedeljek ob enajstih in trideset minut na Prvem. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.


10.11.2014

Projekt IZI - »Invalid za invalida«

V oddaji bomo predstavili primer dobre prakse na področju zaposlovanja invalidov. Gre za projekt Zveze paraplegikov Slovenije »Invalid za invalida«, ki se je že razvil v socialno podjetništvo. Invalidnost, ki je pogosto obravnavana kot ovira za zaposlitev, je v tem primeru prikazana kot prednost, saj invalidi z znanjem in izkušnjami pomagajo sočloveku invalidu. Petra Medved, ki je oddajo pripravila, je obiskala tudi eno izmed delavnic za popravilo invalidskih vozičkov, ki deluje v okviru projekta, saj je brezhibno delujoč invalidski voziček za paraplegike in tetraplegike življenjskega pomena.


03.11.2014

Stiske otrok

Stiske otrok, ki pristanejo v rejniških družinah, so večini pogosto neznane. Otroci v času odraščanja spoznavajo, da družina, v kateri bivajo, ni njihova matična družina in se različno odzivajo. Lahko so jezni, prizadeti in agresivni. V današnji oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali zgodbo 28 letnega obsojenca, ki v zaporu na Dobu prestaja zaporno kazen. »Življenje pri rejniški družini je bilo lepo, zame so lepo skrbeli in me imeli radi. Zlorabil sem njihovo zaupanje in niso imeli druge izbire, kot da me pošljejo v Vzgojno izobraževalni zavod Veržej.« Njegova pot od 11 leta dalje je bila vse prej kot lahka za otroka v zgodnjih najstniških letih. Spoznanje, da starši niso njegovi biološki starši in zavedanje, da je Rom, je korenito oblikovalo njegovo življenje. Pripravlja Enisa Brizani.


27.10.2014

Med štirimi stenami

Brezdomne ženske so zelo specifičen problem, odgovornost za njegovo reševanje pa ni na strani žensk, temveč na strani družbe kot celote. V začetku oktobra je v Evropskem parlamentu v Bruslju potekala zaključna konferenca Opolnomočenje brezdomnih žensk za zaščito pred nasiljem na ulici. Sodelujoči so predstavili prerez obstoječega stanja na področju brezdomnih žensk po Evropi in izpostavili njihove pereče probleme. Konferenca je potekala v okviru evropskega projekta za opolnomočenje brezdomnih žensk, v katerega so vključene tri države: Velika Britanija, Madžarska in Slovenija. Raziskavo nam bo v pogovoru z Lucijo Fatur predstavila Eva Srdoč z Inštituta za evropske raziskave in razvoj - EuroCoop


20.10.2014

Zdravilne zgodbice

Le katerega malčka ni kdaj strah teme ali zdravnika? Težko opusti dudo in gre zjutraj s težavo v vrtec, zvečer pa spat? Zato, da bi otroci lažje prebrodili te majhne razvojne in psihološke ovire, so v knjižni obliki zdaj na voljo "Zdravilne zgodbice", ki sta jih napisali Mia Bone in Petra Julia Ujawe. Pripovedovali bosta, kako sta izbrali primerne dogodivščine in junake zgodbic, ki pomagajo otroku, da ob branju razume težave in jih tudi prebrodi. Mamica Tina bo povedala, kako je zgodbica o žirafi in delfinu Akiju pomagala svojem sinu, da ni več močil postelje. Svojo oceno zdravilnih zgodbic pa bo dodala tudi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. Pripravlja Jana Bajželj.


13.10.2014

Talni taktilni vodilni sistem

V oddaji Med štirimi stenami bomo spoznali talni taktilni vodilni sistem. To je sistem talnih oznak, ki omogoča slepemu in slabovidnemu varno pot po urbanem okolju. Gre za kombinacijo obstoječih robov in površin in talnih oznak, ki na ključnih mestih, kjer je orientacija za slepe in slabovidne težka dopolnjujejo obstoječe robove. Če je talni taktilni vodilni sistem ustrezno postavljen, slepemu in slabovidnemu precej olajša pot po urbanem okolju, s tem pa omogoči dostop do javnih ustanov ter tako posredno vpliva na samostojnost slepih in njihovo družbeno udejstvovanje. Kako učinkovit je ta sistem, kaj ga dopolnjuje in kako se slepi orientirajo na poti, boste izvedeli v oddaji. Petra Medved se je namreč odpravila po Ljubljani preizkusiti talni taktilni vodilni sistem skupaj z Polono Car, ki je slabovidna in Markom Mikulinom, ki je slep in pri hoji uporablja belo palico, iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.


06.10.2014

Za razigrano in ustvarjalno otroštvo

Letošnji teden otroka je posvečen igri in dejavnostim, ki jih otroci svobodno izberejo. Posebna pozornost je letos posvečena tudi vključevanju otrok s posebnimi potrebami v prostočasne dejavnosti. S sodelovanjem v interesnih dejavnostih imajo otroci s posebnimi potrebami možnost, da razvijejo svoja močna področja in da so kljub primanjkljajem uspešni. Tako boste oddaji Med štirimi stenami spoznali gluhe in naglušne otroke in mladostnike ter otroke in mladostnike z govorno - jezikovnimi motnjami, ki ustvarjajo v gledališču Taka Tuka. Slišali pa boste tudi pogovor z Igorjem Šilcem, katerega sin Gašper je na specialni olimpijadi v Belgiji osvojil tri medalje. Oddajo je pripravila Petra Medved.


23.06.2014

Počitnice - čas za lenarjenje ali za osebno rast otroka in mladostnika?

Ponudba počitniških dejavnosti po vsej Sloveniji bo pestra. Številna društva prijateljev mladine, mladinski centri, muzeji in druge ustanove pripravljajo razgibane počitniške programe - delavnice, športne aktivnosti in letovanja. Počitnice so čas, ko si otroci odpočijejo od pouka, predvsem pa so priložnost, da otrok razvija svojo domišljijo in talente. V oddaji Med štirimi stenami bomo govorili o kakovostnem preživljanju prostega časa, ki vodi v osebno rast otroka, o neformalnem učenju, ki omogoča razvoj različnih socialnih spretnosti ter o tem, ali uporaba socialnih omrežij zmanjšuje realne predstave o prijateljstvih in odnosih. Gostje oddaje bodo magistrica zakonskih in družinskih študij ter družinska in šolska mediatorka Monika Bizjak, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Majda Struc in mag. Vojko Vavpotič direktor Javnega zavoda Mladi zmaji Centra za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih. Oddajo pripravlja Petra Medved.


16.06.2014

Razvoj otroških možganov

Se vam zdi starševstvo težko? Pa se zavedate, da so težki trenutki pravzaprav priložnost, da pomagate otroku rasti in se razvijati in so zelo pomemben del starševstva. Tako razlagata Daniel Siegel in Tina Payne Bryson v knjigi Celostni razvoj otroških možganov, v kateri nam avtorja predstavljata najsodobnejša odkritja v razvoju otroških možganov in predstavita 12 praktičnih metod, ki jih lahko uporabimo pri vsakodnevnih starševskih izzivih. V Družinskem in terapevtskem centru Pogled so ob tej knjigi pripravili srečanja, ki jih vodita specialistki zakonske in družinske terapije Andreja Vukmir in Barbara Vister. Knjigo Celostni razvoj otroških možganov in razmišljanja ob njej bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po deseti na Prvem. Pripravlja Lucija Fatur.


09.06.2014

Smernice za poročanje o otrocih

Kakšne so pravice otrok, ko se znajdejo v medijskih prispevkih? Ali lahko novinarji razkrijemo njihove osebne podatke, kadar poročamo o njih? Kdaj lahko to lahko storimo? To so le nekatere dileme, pred katere smo postavljeni novinarji, ko poročamo o otrocih. Kakšna priporočila in premislek prinašajo Smernice za poročanje o otrocih in kakšna je raven spoštovanja etičnih standardov novinarskega poklica ter varovanja temeljnih otrokovih pravic v Sloveniji, o tem se bo Petra Medved pogovarjala v oddaji Med štirimi stenami z gosti: s predsednico Novinarskega častnega razsodišča pri Društvu novinarjev Slovenije in novinarko Dnevnika Ranko Ivelja, z novinarko Vala 202, ki pripoveduje zgodbe družin iz projekta Botrstvo Jano Vidic in z višjim kriminalističnim inšpektorjem v oddelku za mladostniško kriminaliteto na generalni policijski upravi Antonom Klančnikom.


02.06.2014

Starostna razlika med partnerjema

Popolna starostna razlika med partnerjema je štiri leta in štiri mesece, vendar samo, če je ženska mlajša. To menda kažejo rezultati raziskave, ki jo je lani objavil Daily Mail, drugi največji britanski dnevni časopis. Kaj pa, če je moški od svoje partnerke starejši 20, 30, celo 40 let? Ali pa, če je ženska tista, ki je starejša polovica para? Kako funkcionira taka zveza, kako jo sprejema okolica? Kaj so plusi in kaj minusi velike starostne razlike in ali lahko žensko precej starejši moški res zanima le zaradi denarja? In zakaj bi se želel fant v svojih dvajsetih ali tridesetih zaplesti v resno zvezo z več kot 10 let starejšo žensko, ki ima morda že skoraj odrasle otroke? V oddaji Med štirimi stenami bo Andreja Čokl gostila dva para, ki uspešno kljubujeta stereotipom o "primerni" starostni razliki med partnerjema, in dr. Veroniko Podgoršek, psihoterapevtko s področja družinske in zakonske terapije.


26.05.2014

Moške dojke

Ste že slišali za ginekomastijo? Gre za razrast žleznega tkiva dojke pri moškem, ki nastane zaradi hormonskega neravnovesja. Pojavi se lahko že pri novorojenčkih, fantih v puberteti in pri starejših moških. Vzroke za ginekomastijo in načine zdravljenja bo pojasnil endokrinolog dr. Tomaž Kocjan. Zelo redko moški zbolijo za rakom dojke. Pa vendarle. V oddaji bo svojo izkušnjo z nami delil bolnik, ki so ga lani novembra operirali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pripravlja Jana Bajželj.


19.05.2014

Mladi in alkohol

V Sloveniji imajo mladi preprost dostop do alkohola, pitje pa dojemajo kot nekaj čisto normalnega, pomeni jim način zabave in sprostitve, so ugotovili v raziskavi Spremembe v vedenjih, povezanih z zdravjem mladostnikov v Sloveniji v obdobju od leta 2002 do leta 2010, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava je tudi pokazala, da sta bili dve petini slovenskih petnajstletnikov v življenju že vsaj dvakrat opiti, delež mladostnikov, ki so prvič v življenju pili alkohol pri 13-ih letih ali manj, pa se je v tem obdobju povečal, porast je opazen tako pri fantih kot pri dekletih. Tvegano pitje alkohola v zgodnji mladosti pa pomeni večje tveganje za poznejši razvoj odvisnosti od alkohola. V oddaji Med štirimi stenami bomo ugotavljali, ali je pitje alkohola pri mladostniku povezano s pitjem njegovih prijateljev in zakaj nekateri prosti čas povezujejo s pitjem alkohola. Kako se kaže pomanjkljiv starševski nadzor in ali se mladostniki zavedajo posledic pitja? Gostje oddaje bodo: člana Anonimnih alkoholikov, ki bosta povedala svoji življenjski zgodbi, ter socialna pedagoginja, vodja programa Izberi sam Špela Dovžan iz DrogArta, združenja, ki mlade na zabavah ozavešča o tveganjih, povezanih z uporabo alkohola, in možnostih za zmanjševanje le teh. V oddaji pa boste lahko slišali tudi pogovor z vodjo Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike v Ljubljani primarijko Mojco Brecelj Kobe. Oddajo pripravlja in vodi Petra Medved.


12.05.2014

Kakšen je uspeh reintegracijskih programov za odvisnike?

Odvisnost od prepovedanih drog predstavlja veliko težavo v družbi. Odvisniki se pogosto zelo kmalu znajdejo na ulici, prepuščeni sami sebi in nekaj nevladnim organizacijam, ki delujejo predvsem na področju preventive. Začaran krog omame, odvisnosti, ulice in kriminala presežejo le redki. Reintegracija ali ponovna vključitev ozdravljenega odvisnika v družbo je zadnji, sklepni del obravnave zasvojenih. Pogoj za vključitev v reintegracijske programe je popolna abstinenca od prepovedanih drog in alkohola, cilja reintegracije pa urejeno bivanje in zaposlitev. Kako uspešni smo? Bi bili reintegracijski programi smiselni tudi v času odvajanja od prepovedanih drog? Nekateri odvisniki namreč opozarjajo na pomanjkanje reintegracijskih programov v Sloveniji. O prednostih in slabostih reintegracijskih programov bomo govorili z Darjo Kocjančič, vodjo programa Reintegracija pri društvu Up, uporabnico, ki je v njihov program vključena 1 leto, vodjo Doma Vincenta Drakslerja, Melito Žontar, z nami pa bo tudi uspešno reintegriran uporabnik programa, ki ga izvaja Center za socialno delo Kranj. Pripravlja Enisa Brizani.


05.05.2014

Kriza srednjih let

Ste stari okoli 40, 45, morda 50 let? Razmišljate o svojem dotedanjem življenju in vas pri tem grabi nekakšno malodušje ter se z nostalgijo spominjate mladosti? Ste pomislili na krizo srednjih let? V tokratni oddaji Med štirimi stenami bomo razmišljali o tem, ali je kriza srednjih let dejstvo ali stereotip. Je nekakšna življenjska inventura neobhodno potrebna, se moramo staranja zavedati? O krizi srednjih let bomo govorili z magistrico Polono Fister, univ. dipl. psihologinjo, slišali pa bomo tudi osebne izkušnje. Voditeljica: Lucija Fatur


28.04.2014

Mreža Matija

V Sloveniji je vse več prebivalcev, starejših od 65 let, in ti vse pogosteje potrebujejo različne oblike pomoči. Včasih ne vedo, kje poiskati pomoč, kje najti človeka, ki jih bo peljal k zdravniku, jim morda uredil vrt ali zanje poskrbel med prazniki. Mreža Matija je pomembna oblika pomoči, ki se plete po vsej Sloveniji in povezuje ponudnike ter številne prostovoljce. O tem, kakšne so izkušnje ponudnikov, uporabnikov in prostovoljcev, pa v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po desetih na prvem. Pripravlja Aljana Jocif.


21.04.2014

Uršulinska skupnost

V oddaji Med štirimi stenami smo obiskali smo Uršulinsko skupnost v Ljubljani. Tako drugačno in odmaknjeno se zdi to življenje, pa vendar je za samostanskimi zidovi zelo  živahno. Uršulinski samostan s cerkvijo Svete trojice stoji v središču Ljubljane, ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga. V zgodovini je imel pomembno vlogo na verskem, vzgojnem, izobraževalnem ter kulturnem področju,  tako na domačih tleh kot tudi v evropskem prostoru.  Dan se za sestre v Uršulinski skupnosti začne okoli sedmih z molitvijo v kapeli, nato pa hitijo po svojih službenih opravkih. Vsaka sestra ima svoj poklic. O sebi pravijo, da so po duši vzgojiteljice in misijonarke. Že od nekdaj so povezane z zunanjim svetom. Danes  90 otrok obiskuje  Angelin vrtec, v študentskem domu Uršula biva 40 študentk, ustanovile pa so tudi Kulturno društvo Schellenburg. O življenju v skupnosti in njihovem poslanstvu, o skrbi mladih deklet, ki stopijo v samostan ter delu, ki ga opravljajo, se je Petra Medved pogovarjala  s sestrama  predstojnico Boženo Kutnar in Tatjano Car.


21.04.2014

Uršulinska skupnost Ljubljana

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


14.04.2014

Aspergerjev sindrom

Nova Vseslovenska iniciativa za enake možnosti oseb z avtizmom opozarja tudi na težave odraslih oseb z Aspergerjevim sindromom.  V ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami boste spoznali 45-letnega Roka, ki je zaposlen v ZRC SAZU, kjer se ukvarja s podatki in iskanjem napak v leksikonih. Piše tudi za spletni časopis Vox Alia (lat. Drugačen glas), ki ga ustvarjajo osebe z Aspergerjevim sindromom.  Čeprav Rok težko vzpostavlja stike z neznanci in se ne mara javno izpostavljati, se je za radijski intervju odločil, ker je, kot sam pravi: »Pozitiven primer oziroma primer dobre prakse«.  Ker vsi odrasli z Aspergerjevim sindromom torej nimajo dobrih izkušenj z razumevanjem okolice, ki pogosto  ne pozna značilnosti te motnje, bodo o tem sindromu, primernih poklicih in možnih rešitvah pripovedovali starši, ki so združeni v društvo AS,  ter strokovnjakinji Maša Tkavc in Sabina Korošec. Pripravlja Jana Bajželj.


Stran 25 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov