Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.
391 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.
Danes nihče ne dvomi več, da plastični odpadki resno ogrožajo življenje v morju. S prehajanjem v prehransko verigo pa tudi zdravje človeka. Tej pereči tematiki sta bila letos namenjena tako svetovni dan okolja, kot svetovni dan oceanov. Na piranski enoti Zavoda za varstvo narave pa so tudi v okviru Dneva biotske raznovrstnosti opozorili, da je morju, še posebej tako majhnemu kot je slovensko, potrebno pustiti prostor. Zakaj? Zato da zaščitimo in ohranimo izjemno raznolikost življenja v našem morju. To namreč lahko hitro ogrozijo nepremišljeni in nepotrebni posegi v morje. Zato je tam, kjer je mogoče, potrebno ohranjati naravno O tem pa podrobneje v oddaji. Foto: Radio Koper
Slovensko morje bo predvidoma še pred koncem poletja dobilo nov morski rezervat. Ankaranska občina bo namreč obstoječe zavarovano območje na Debelem rtiču razširila na obalni pas med zalivoma Valdoltra in Sveti Jernej. Na celotni dolžini bo zaščiten tudi morski pas, ki bo širok od 250 do 450 metrov. Narava Debelega rtiča je unikatna, poudarjajo pobudniki ustanovitve krajinskega parka, pomembno pa je, da bo to območje dobilo tudi upravljavca.
V današnji oddaji Morje in mi bomo obiskali Muzej školjk v Piranu. Odprt je že sedem let. Ponaša se z več kot 4 tisoč eksponati, vsaj še enkrat toliko jih imajo v skladiščih, saj se že od samega začetka soočajo s prostorsko stisko. Obisk iz leta v leto narašča, veliko je obiskov učencev osnovnih šol iz cele Slovenije, prav tako pa se odpravijo tudi na predavanja po šolah po državi. V zadnjem času je piranski Muzej školjk postal med obiskovalci najbolj zaželjen majhen muzej v Istri. Lado Bandelj se je pogovarjal s kustosom Janom Simičem.
Zbirki tradicionalnih plovil Pomorskega muzeja se bo jeseni pridružila še replika tradicionalnega lesenega ribiškega plovila ‘istrski topo’. Devetmetrsko enojambornico bo gradil Tomi Sinožič iz Izole, sicer tudi predsednik lokalnega Društva starih bark, načrt zanjo pa je izdelal dr. Andrej Justin. Pri tem bo zanimivo, da bo ladjedelska delavica v Monfortu v Portorožu ves čas odprta tudi za javnost. Predvsem pa se bodo gradnje lesenega plovila iz prve roke učili tudi dijaki pomorske šole. Replika istrskega topa bo tako pomembno prispevala k prenosu nesnovne pomorske kulturne dediščine. Da se to znanje izgublja, govori tudi podatek, da se je na javni razpis Pomorskega muzeja prijavil zgolj Sinožič. Z gradnjo bo začel junija. Več v naši oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
Ste že kdaj slišali za morskega zajčka? No, to je le eden od predstavnikov izjemno raznolike družine polžev zaškrgajev, s katerimi je bogato naseljeno slovensko morje. Skupno jim je, da nimajo hiške, da so izjemno barviti in nenavadnih oblik. Prav zato so tudi zelo priljubljeni med podvodnimi fotografi. Ti nenavadni polži so zdaj predstavljeni v obširni znanstveni monografiji "Polži zaškrgarji slovenskega morja". Delo je plod večletnega raziskovanja treh sodelavcev Morske biološke postaje Piran: Lovrenca Lipeja, Domna Trkova in Boruta Mavriča. Kot poudarjajo, so bili nad nekaterimi ugotovitvami tudi sami presenečeni. Zakaj, pa boste izvedeli v tokratni oddaji.
Mestna pristanišča, plaže, pa tudi nedostopne dele slovenske obale so med prvomajskimi prazniki napolnili odpadki, ki jih je naplavilo morje. Po oceni pristojnih služb obseg tokratnega onesnaženja ni bil zaskrbljujoč. Mandrači in urejena kopališča so bili čisti v nekaj dneh. Tudi zahvaljujoč prostovoljcem, s suparji na čelu. Od kod so prišli odpadki? Kako so stekle akcije pristojnih služb? Je Uprava za Pomorstvo dovolj opremljena za čiščenje odpadkov? In kako ukrepati predvsem glede omejevanja plastike? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v tokratni oddaji.
V portoroško Marino med 17. in 20. majem prihaja že 23. Internautica. Na najpomembnejšem navtičnem sejmu na Jadranu se bo med drugim bleščalo kar 200 najnovejših modelov jadrnic, motornih jaht in drugih plovil. Ob blišču zadnjih dosežkov navtičnega razvoja pa bo Internautica znova spodbujala zavedanje o pomenu varovanja morja. Med pobudami, ki kličejo k akciji, je tudi 'Posvoji košček slovenske obale'. Več o tem Lea Širok.
Popeljali vas bomo na najstarejši še delujoči svetilnik na Jadranu. Pred 200 leti, v noči med 16-im in 17-im aprilom 1818, so prvič zasvetile luči na svetilniku v Savudriji. Do danes so varno do cilja pripeljale na tisoče in tisoče mornarjev. S prižigom prvih luči je začela delovati tudi organizirana svetilniška služba na Jadranu. Franjo Matičić je službo svetilničarja opravljal na štirih svetilnikih v okolici Istre. Približno tri leta je služboval tudi na svetilniku Savudrija. Za delo svetilničarja se je odločil zelo mlad, kar je bilo v tistih časih precej nenavadno. Foto: RTVSLO
Na valovih arheozoologije smo odpluli v preteklost. Slišali boste, o čem vse govorijo ostanki morskih organizmov, ki so jih pri nas odkrili med arheološkimi izkopavanji. Del orade iz starejše kamene dobe se je tako znašel tudi v notranjosti Istre. In sicer v najdišču v Partizanski jami v Kubedu. Nekdanji prebivalci so ribe z obal Jadranskega morja nosili tudi v notranjost današnje Slovenije. Na enem izmed kolišč na Ljubljanskem barju so tako našli strupeno repno bodico morskega goloba. Več o arheozooloških najdbah, povezanih z Jadranskim morjem, pa tudi o raziskavah starodavne DNA živali, sta nam v oddaji povedala strokovnjaka, Borut Toškan z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in Elena Bužan, predstojnica oddelka za biodiverziteto s fakultete Famnit Univerze na Primorskem.
V tokratni oddaji ima glavno besedo hrup v koprskem pristanišču. Največji vir zvočnega onesnaženja, ki kali spanec Koprčanom in jih spravlja ob živce, so delujoče prezračevalne in druge naprave ladij na privezih. Čeprav v Luki Koper že leta izvajajo številne ukrepe za omejevanje hrupa, na hrup z ladij ne morejo neposredno vplivati. Na mednarodni, pa tudi na nacionalni ravni namreč ni predpisov, ki bi ta hrup omejevali. Zato tudi v sodelovanju s še desetimi evropski pristanišči iščejo nove rešitve in poti. Nekatere od teh predstavljamo v oddaji. Foto: Lea Širok, Radio Koper
Morska biološka postaja Piran bo prihodnje leto praznovala pol stoletja. Priprave na ta pomemben dogodek bodo kmalu stekle. Nastajajo pa že zamisli, kako ga bodo obeležili, nam je med drugim povedala nova vodja te raziskovalne enote Nacionalnega inštituta za biologijo Patricija Mozetič. V prihodnosti si za to edino slovensko ustanovo, ki se ukvarja z raziskovanjem Jadranskega morja in spremljanjem njegove kakovosti, želi bolj stabilno financiranje. Zdaj si morajo namreč na trgu sami zagotoviti skoraj polovico denarja. Patricija Mozetič je gostja tokratne oddaje.
Ste se kdaj vprašali, kakšne zvoke oddajajo ribe? Denimo gvati? Kakšen je njihov zven, boste lahko med drugim slišali v tokratni oddaji. Obiskali smo namreč Center morske biodiverzetete v naravnem morskem rezervatu Miramar na Tržaškem ali BioMA. Tu smo se med drugim sprehodili skozi tako imenovane zvočne tuše in v morskem tunelu občudovali organizme, ki oddajajo svetlobo. Slišali boste tudi, da večinski lastnik Splošne plovbe, nemški ladjar Doehle, napoveduje celo možnost odhoda iz Slovenije. Razlog naj bi bil zavrnjen popravek zakona o davku na tonažo. Ta davek je namreč svojevrstna državna pomoč, saj v primeru ladjarjev nadomešča običajni sistem davka od dobička pravnih oseb. Foto: Riserva marina Miramare (Morski rezervat Miramar)
Kako na dobrih 46-ih kilometrih slovenske obale trajnostno uskladiti razvoj raznolikih dejavnosti kot so turizem, ribištvo, solinarstvo in ladjarstvo? Smernice za dolgoročno načrtovanje tako imenovane 'modre ekonomije' bomo v Sloveniji dobili v prihodnjih treh letih. Do leta 2021 mora namreč Slovenija kot članica Evropske unije sprejeti pomorski prostorski načrt. Za slovensko obalo pa je najprej potrebno oblikovati skupno vizijo razvoja in vzpostaviti zdaj manjkajoča enotna pravila urejanja, je za našo oddajo povedal Slavko Mezek z Regijske razvojne agencije za Južno Primorsko. Foto: Lea Širok
Celotna slovenska politika mora postati prijaznejša do morja in pomorstva, je za našo oddajo ob letošnjem Dnevu pomorstva, 7. marcu, povedal strokovnjak za pomorsko pravo, Marko Pavliha. Predstavljamo tudi knjigo o potovanjih slovenskih pomorščakov po svetu, ki jo je napisala Bogdana Marinac iz Pomorskega muzeja. \t
Slovenija je morske datlje zaščitila že leta 1993, vendar na Zavodu za varstvo narave ugotavljajo, da zaščita v praksi ni zaživela, kot bi morala. Pomanjkljiva sta tako nadzor nad prodajo, kot ohlapna zakonodaja. Gostinci zato te okusne morske sadeže 'pod mizo' še vedno ponujajo gostom. To pomeni, da nabiralci morskih datljev še naprej povzročajo nepopravljivo škodo, ko nekaznovano uničujejo morsko dno in posledično ogrožajo biodiverziteto, ribištvo ter turizem. Na črno nabrane školjke so vprašljive tudi z vidika prehranske varnosti. Zakaj je na vprašanje »Morski datlji?«, vedno treba odgovoriti: »Ne, hvala,« se je pozanimala Lea Širok.
Tokrat smo se odpravili na Daljni vzhod. O potovanju, ki sta ga z Goranko, ladjo Splošne plovbe, začela na Reki in zaključila v Osaki, pripovedujeta soustanovitelja Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti, sinolog dr. Mitja Saje in japonolog dr. Andrej Bekeš. S svojimi dogodivščinami na večmesečni poti, ki sta jo deloma opravila tudi po kopnem, nas popeljeta v leto 1969. V čas globalnega študentskega gibanja, ki je pred pol stoletja zamajalo tradicionalne vrednote in s seksualno revolucijo odprlo pot liberalizaciji družbe. Naša sogovornika poudarjata, da je bila prav odprtost, ki sta jo na občutila na morju, značilna tudi za družbo.
Možnosti uporabe matičnih celic morskih nevretenčarjev v biomedicini so, za razliko od izvornih celic človeka ter denimo miši in nekaterih vrst rib, dokaj neraziskane. Vendar pa ponujajo tudi ključ za razumevanje procesov regeneracije in s tem dolgoživosti. Iz njih bi prav tako lahko izdelali nove antibiotike, ki bi bili učinkoviti pri okužbah s superbakterijami, poudarjajo znanstveniki. O možnostih uporabe matičnih celic nevretenčarjev v biomedicini bodo v okviru evropskega projekta MARISTEM preučevali tudi raziskovalci iz Slovenije.
Edini dvižni most čez morsko ožino na slovenski obali je do leta 1894 imel Piran. Več kot 300 let je v mestu povezoval bregova notranjega mandrača. A so ga v 19. stoletju porušili, potem ko so mandrač zasuli. Nastal je Tartinijev trg, Piran pa je ostal brez edinstvenega mostu, na katerega bi bile ponosne tudi Benetke. Zakaj je bil ta most tako poseben in kako bi ga lahko kot primer pomembne tehnične in pomorske dediščine vsaj virtualno znova oživili, nam je povedal poznavalec mostov Gorazd Humar. V pozabo pa ne sme utoniti niti zgodba o italijanski potniški velikanki Rex, je prepričan vsestranski ustvarjalec Marjan Kralj, ki je raziskovanju te zgodbe posvetil dober del svojega življenja. Foto: Arhiv Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran
Zaradi globalnega segrevanja ozračja se dviga morska gladina svetovnih oceanov. Odvisno od različnih scenarijev, se bo gladina morij po svetu do konca stoletja višja od 20 do 80 centimetrov, napovedujejo znanstveniki. Na Agenciji republike Slovenije za okolje predvidevajo, da se bo slovenski obali dvignila od 30 do 40 centimetrov. Kaj to dolgoročno pomeni za življenje v obalnih mestih in kako naj pri dolgoročnem načrtovanju prostora v povezavi z možnostjo pogostejših poplav razmišljajo načrtovalci prostora, nam bo v oddaji Morje in mi povedal hidrolog na Agenciji Republike Slovenije za okolje Igor Strojan. V oddajo vas vabi Lea Širok.
Pozanimali smo se, zakaj pri nas še nimamo pomorskega meteorološkega servisa. Obiskali smo tudi piranski Akvarij. Čeprav je januarja zaprt, se tam dogaja marsikaj zanimivega.
Neveljaven email naslov