Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.
393 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.
Na morje smo tokrat pogledali skozi oči slikark in slikarjev. Razlog je namreč zametek prve stalne zbirke sodobnega severnojadranskega marinističnega slikarstva. Zbirka je na ogled na razstavi 'Morje, in obrazi morja' v galeriji Insula v Izoli. Kakšen odnos do morja je v likovnem smislu prinesla sodobnost, smo vprašali likovnega kritika in kustosa Deana Mehmedoviča. Kakšna so bila slikarska srečanja z morjem skozi zgodovino, pa nam je povedala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko iz piranskega Pomorskega muzeja, ki se lahko pohvali z najbolj obsežno zbirko evropskih marinističnih del v Sloveniji.
Morje, naše življenje. To je naslov razstave največje zasebne zbirke ribiških predmetov na tržaškem - družine Caharijevih iz Nabrežine. Ohranjene predmete, ki več generacij prehajajo iz roda v rod in pričajo o povezanosti tržaških Slovencev z morjem, si lahko vse do 27. januarja 2019 ogledate v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Več o razstavi in predvsem o nekdanjem ribiškem življenju vzdolž obale med Barkovljami in izlivom Timave, pa nam bosta v oddaji povedala kustosinja Polona Sketelj in dedič zbirke, Bogdan Petelin.
Tokrat poročamo o dveh zgodbah s srečnih koncem. Domov se je vrnil slovenski poveljnik švicarske tovorne ladje Glarus, ki je bil z delom posadke več kot mesec dni ujetnik nigerijskih piratov. Slišali boste, da je v pismu za javnost med drugim opozoril na vse bolj nevaren poklic pomorščaka. Srečno se je zaključila tudi 25-urna morska mora slovenskega deskarja, ki je konec oktobra v neurju z neobičajno močnim vetrom za severni del Jadrana, odšel na morje pri Savudriji. In to kljub vsem opozorilom pristojnih služb. Bi za svojo nepremišljeno adrenalinsko avanturo moral dobiti kazen? Odgovor smo poiskali na Upravi za pomorstvo.
Manjša onesnaženja morja z naftnimi derivati so zelo pogost pojav, razlogi zanje pa zelo različni. Naftni madeži se hitro širijo in lahko povzročijo veliko okoljsko škodo. Kako so na hitro in učinkovito ukrepanje ob takšnem onesnaženju pripravljene pristojne službe, so preizkusili na vaji Onesnaženje 2018, ki jo je v koprski Marini koordinirala Uprava za pomorstvo. Na podlagi simulacij, ki jih je na dan vaje izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, so ugotovili, da bi se madež, ki bi nastal ob izlitju 200 litrov dizel goriva, najprej širil proti Izoli, nato pa bi se usmeril proti Trstu. V oddaji boste med drugim slišali, da je pomembno vlogo na vaji odigrala pokovka.
Ostrige veljajo za gurmansko poslastico. V Evropi gredo za med predvsem v času božičnih praznikov. Daleč največ jih pridelajo v Franciji, kjer proizvodnja ostrig v akvakulturah preseže 100 tisoč ton. Od letos jih gojimo tudi v slovenskem morju. Školjkar Mitja Petrič je namreč s svojim podjetjem razvil poseben sistem za gojenje teh školjk. Zakaj se je odločil za gojenje ostrig, nam bo povedal v oddaji Morje in mi, v kateri boste slišali še, da si nov zagon želijo tudi slovenski ribiči. Zato v okviru evropskega projekta Fish Agro Tech skupaj z italijanskimi kolegi pripravljajo čezmejni načrt razvojnih potreb podjetij z obeh strani meje. Med drugim so nam povedali, kaj od tega sodelovanja pričakujejo in kako ocenjujejo stanje v slovenskem ribištvu.
V oddajii tokrat plujemo z vetrom Jadrana. Jadra namreč že 50-ič razpenja najbolj množična mednarodna jadralska regata Barcolana. Slišali boste, da bodo posebno mesto na njej že četrtič imele slovenske jadrnice, ki se bodo tekmovanja udeležile na svojstven način. Med njimi bo tudi My way of life pravzaprav nekdanja legendarna Maxi Jena in večkratna zmagovalka Barcolane. Zdaj jo krmari Gašper Vinčec. Prepričan je, da ima ekipo, s katero bi lahko letos prvi prijadrali čez ciljno črto. Ves teden pred tekmovanjem je zaznamovala tudi vrsta prireditev, ki jih pripravljajo slovenske kulturne in športne ustanove v Italiji. Povezuje jih naslov Slovenski pozdrav Barkovljanki. Na krov oddaje se vkrcate zgolj s klikom na spodnjo povezavo.
Piratstvo je na nekaterih morskih območjih še vedno pereče vprašanje. V Gvinejskem zalivu so denimo nigerijski pirati nedavno napadli švicarsko tovorno ladjo Glarus in ugrabili 12 od 19-ih članov posadke. Med njimi slovenskega pomorščaka, sedem državljanov Filipinov in po enega državljana Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Romunije in Ukrajine. K pogovoru o sodobnem piratstvu smo v oddajo povabili kapitana dolge plovbe in predavatelja na Fakulteti za pomorstvo in promet Valterja Subana. Svojo strokovno izobrazbo je namreč izpopolnil prav na področju zaščite in varnosti na tovornih ladjah. Zanimalo nas je, kdo so sodobni pirati, kako so organizirani, kakšne varnostne ukrepe morajo upoštevati ladje, ko plujejo po nevarnih morjih, kako so na napade pripravljene posadke, in kdo običajno poskrbi za plačilo odkupnine. Med drugim smo ga vprašali, ali je kdaj tudi sam doživel piratski napad, najprej pa nas je zanimalo, ali morda ima več informacij o poteku napada na ladjo Glarus.
Batana, top, bragoc, leut, škuner … je nekaj tipov tradicionalnih plovil Jadrana. V preteklosti so plula tudi vzdolž slovenske obale. Gradili so jih lokalni mojstri ladjedelstva v škverih ali malih ladjedelnicah Pirana, Izole in Kopra. V zadnjih letih gradnja lesenih tradicionalnih bark znova oživlja. Za ohranjanje dediščine ladjedelstva pa je zelo pomembno tudi ladijsko modelarstvo. Še posebej, če so makete izdelane v merilu 1:10. Prav takšne, z vsemi podrobnostmi narejene modele, izdeluje mednarodno uveljavljeni maketar Luciano Keber z Reke. Enajst jih do 4. novembra razstavlja v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Izjemnega mojstra, ki za svoje pomanjšane morske lepotice pravi, da so žive barke, smo povabili na krov naše oddaje.
Kakšna naj bo obala med Koprom in Izolo? Kaj si prebivalci tam želimo in potrebujemo? Kaj je na tem delu skladno z naravnim in biotsko zelo bogatim morskim okoljem? Podvodni muzej? Stekleni podvodni dostop do ostankov potopljene ladje Rex? Otok s plažo v zalivu Viližan? Katere dejavnosti se bodo tu lahko srečevale? Naj mesti povezuje električni vlakec? Na ta vprašanja je svoje slikovne predloge na več kot dva kilometra dolgi roli papirja risalo več kot 600 ljudi vseh generacij. Na stojnicah so oddali tudi številne pisne predloge. To je bil prvi res množičen in nedvomno uspešen dogodek skupnostnega načrtovanja prostora pri nas. V okviru tedna Sredozemske obale, ki ga je letos gostila Izola, ga je organiziralo koprsko društvo Pina. Dogajanje, in predvsem predloge, smo popisali tudi v naši oddaji.
Letošnja akcija Čista obala je bila rekordna. Več kot 360 prostovoljk in prostovoljcev vseh generacij je na posameznih odsekih od meje z Italijo do meje s Hrvaško s priobalnega pasu pobralo več sto kilogramov cigaretnih ogorkov, pločevink, plastenk in druge odvržene plastične embalaže. No, med odpadki je bilo tudi nekaj kosovnih. Denimo šotor, pa še vedno uporaben napihljiv gumenjak, in tudi oblačila. Kljub temu so udeleženci in organizatorji poudarili, da je bil priobalni pas letos bolj čist kot lani. Več, ali skoraj vse o deveti akciji Čista obala smo zabeležili v oddaji.
Stari solinarji pravijo, da je piranska sol sladka. Zakaj, nam bo v oddaji med drugim povedal Giuseppe ali Bepi Zudić iz Parecaga. V Sečoveljskih solinah je namreč prehodil pot od 14-letnega vajenca vodarja do vodje pridelave soli na Leri. Tam je dočakal tudi upokojitev. Delati je začel kmalu po drugi svetovni vojni, natančneje julija 1948. Sicer pa je z inovacijami delovnega procesa, ki so solinarjem olajšale delo, nedvomno prispeval k razcvetu solin, kjer je v Fontaniggiah in na Leri delalo tudi po 450 ljudi. V njegovem času so termalno slanico nekaj časa vozili celo v Švico. Danes je zadovoljen, da smo 700-letno tradicijo pridelave piranske soli ohranili. In da so Sečoveljske soline še vedno žive.
Pomorski muzej se od junija lahko pohvali z novo podobo bogatih zbirk pomorske dediščine, predvsem pa z njihovo večjo dostopnostjo za vse obiskovalke in obiskovalce. Zdaj namreč lahko prav vsak razstavljene predmete doživi tako rekoč večdimenzionalno in z vsemi čuti. Občutite lahko denimo vonj ometa, gline, kamna, ki so jih pri gradnji uporabljali Rimljani. Razlage posameznih zbirk so na zaslonih dosegljive v slovenskem znakovnem jeziku. S prsti se lahko sprehodimo po vrstah in oblikah plovil, ki so skozi zgodovino plula po Sredozemlju. Edino tovrstno knjigo v Sloveniji so skupinsko zasnovali strokovni sodelavci muzeja in s tem zapolnili tudi vrzel v pomorskem zgodovinopisju. Dotaknemo se lahko več kot 30 replik muzejskih predmetov in zemljevidov v 3D tiskani tehniki. Vabimo vas, da se nam pridružite na sprehodu po prenovljenem Pomorskem muzeju.
Obiskali smo svetilnik Lanterna v Trstu. Dokončno podobo je dobil v tridesetih letih 19. stoletja. Pristanišče s svetilnikom in velikim pomolom je v obdobju Habsburške monarhije utrdilo Trst kot glavno trgovsko pristanišče. Svetilnik Lanterna je obratoval vse do leta 1969, nadomestil pa ga je svetilnik Zmage, ki so ga postavili na vzpetino med Rojanom in Barkovljami. V zdajšnjih prostorih svetilnika Lanterna ima sedež tržaška sekcija italijanskega navtičnenga združenja "Lega navale Italiana". Tam si obiskovalci lahko sposodijo ključ in se povzpnejo po stopnicah vse do vrha, od koder se razprostira pogled na Tržaški zaliv in večji del mesta.
Pomorski strokovnjaki izpostavljajo, da je največ smrtnih žrtev na morju zaradi utopitev. Večino nesreč s smrtnim izidom bi lahko preprečili, če bi na čolnih uporabljali rešilne jopiče. Na Hrvaškem bodo ti v prihodnjem letu obvezni. Pripravljajo namreč nov Pravilnik o plovilih. Kakšni so predpisi pri nas, kakšna je uporaba rešilnih jopičev slovenskih ljubiteljev čolnov in katere so najpogostejše kršitve varne plovbe smo se pozanimali v tokratni oddaji.
Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu.
Marine ob slovenski obali beležijo večji obisk od lanskega. V Portorožu imajo denimo oddane vse priveze za večje jahte. V izolski Marini so zadovoljni, da se je ustavil trend odhodov iz marine. Bolj oblegana so mestna pristanišča, predvsem v Piranu in Izoli. A so navtični turisti začeli odkrivati tudi koprski mandrač. Čez mejo, tako na Hrvaškem, kot v Italiji, pa navtični turizem dobesedno cveti. Tudi na slovensko obalo bi lahko, ob upoštevanju trajnostnega razvoja in naravnih danosti, ki niso primerljive s sosedama, lahko privabili več navtičnih turistov. Kako, pa smo preverili v oddaji.
Mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je tudi po letošnjih prvih meritvah zelo primerna za kopanje. Slovenija sicer sodi v sam evropskih vrh glede kakovosti vseh kopalnih voda, lansko leto pa smo bili edina država s 100-odstotno odličnimi kopalnimi vodami na morju. Odseki morja, kjer strokovnjaki redno preverjajo mikrobiološko neoporečnost, so tudi povsem varni za kopanje. Ponekod - denimo v Koprskem zalivu - pa moramo biti glede kopanja bolj previdni. Še posebej po poletnih nevihtah z večjimi nalivi, poudarjajo na Morski biološki postaji Piran. Zakaj, pa med drugim odgovarjamo v oddaji.
Koprčani, ki živijo v neposredni bližini tovornega pristanišča, se počutijo izigrane zaradi nove uredbe o hrupu, ki jo je junija sprejela vlada. V njej je kot vir hrupa izločila tovorne ladje, obenem pa dejansko zvišala mejne vrednosti hrupa v pristanišču. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je z uredbo, sporno tudi z vidika samega postopka sprejemanja, očitno podlegla zahtevam kapitala, zdravje prebivalcev pa postavila na drugi tir, poudarjajo meščani. Zato so se v okviru sicer neformalne civilne pobude pridružili nevladnim organizacijam, ki napovedujejo tožbe, ali so jih že vložili. V Luki Koper odgovarjajo, da ostajajo zavezani izvajanju vseh do zdaj napovedanih ukrepov za zmanjševanje hrupa v pristanišču. Podrobnejša stališča vseh vpletenih predstaviljamo v tokratni oddaji.
Študent lesarstva Dan Poljšak je v začetku meseca uresničil svoje sanje. V morje je splovil leseno dvojambornico, ki jo je s podporo svoje družine, pa tudi srednje pomorske šole in prijateljev začel graditi pred petimi leti. Ime je dobila po ozvezdju na severni nebesni polobli. Prav nič ne pretiravamo, če rečemo, da je sedem in pol metrov dolga Cassiopea prava zvezda morja. Kako je nastajala, koliko ur je zanjo porabil, pa tudi, ali je kdaj podvomil v svoj načrt in kako se je počutil, ko jo svojega škunerja spustil v morje, je povedal v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok.
Slovenski ribiči so po letu dni, odkar je ugasnila ribiška svetovalna pisarna v Izoli, vendarle dočakali novo svetovalno pisarno, ki ima sedež v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Vlada je petletno koncesijo podelila Zavodu za ribištvo Slovenije, pisarno pa bo vodil biolog in oceanolog ter zunanji strokovni svetovalec Zavoda, Aleš Bolje iz Izole. Zadnja leta se ukvarja z ribiško zakonodajo Evropske unije, sicer pa ima na področju marikulture in svetovanja v ribištvu več kot tridesetletne izkušnje. Več o delovanju ribiške pisarne, pa tudi o razmerah v slovenskem ribištvu, nam bo povedal v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Neveljaven email naslov