Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.
393 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bi svojo floto tradicionalnih plovil lahko še letos obogatil s 108 let staro trabakulo Isola d’oro ali Zlati otok. Tovorno dvojambornico, ki je zgodovinsko povezana s Piranom, in je bila do nedavnega simbol Gradeža, bi muzeju podarilo tamkajšnje pomorsko združenje. V Pomorskem muzeju pri obnovi trabakule računajo na pomoč vseh štirih istrskih občin. V tokratni oddaji pa smo se pozanimali tudi, kakšne načrte imajo z njo.
Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje na Slovenskem primorju, ki zajema tudi morski del. Tega odlikuje bogata biotska raznovrstnost, splet izjemnih naravnih in kulturnih danosti pa celotnemu parku daje poseben čar. Celovito ga lahko doživimo na sprehodu po nagrajeni učni poti “Strunjan v podobah morja”. Zato ne čudi, da je tu vse več obiskovalcev in obiskovalk. Tja smo se odpravili tudi v tokratni oddaji Morje in mi, v kateri boste med drugim slišali zakaj v strunjanskem parku razmišljajo, da bi naravni rezervat za nekaj časa povsem zaprli za ribolov, pa tudi, kako nameravajo urediti območje Belevederskih teras.
Brez izobraževanja ni razvoja. Tega se je pred 70-imi leti še kako zavedala skupina posameznikov, ki je 1. marca 1947 ustanovila Slovensko pomorsko trgovsko akademijo in s tem sprožila razvoj pristaniške, ladjedelniške in ribiške dejavnosti na slovenski obali. V sedmih desetletjih obstoja je srednja pomorska šola uspešno previharila številne viharje, preimenovanja in reze, ki so ogrozili celo njen obstoj. V oddaji Morje in mi smo skupaj z dijaki prvih generacij pogledali, kakšni so bili začetki slovenskega pomorskega izobraževanja, pa tudi kako na svojo prihodnost v pomorstvu gledajo današnji dijaki, študenti in študentke.
Pokukali smo v globine Sredozemskega morja, kjer so znanstveniki pred dobrimi štirimi desetletji odkrili debelo plast soli. To znanstveno protislovje - sol na dnu morja - bodo zdaj v okviru mednarodne mreže Medsalt, v kateri sodelujejo tri slovenske ustanove, podrobno raziskali. Od solnega velikana se selimo na dno Piranskega zaliva, kjer so se spet močno razmnožili leščurji, največje školjke Jadranskega morja. Za našo oddajo je zaščitene leščurje, ki jih bodo z območja portoroške plaže znova selili, predstavil biolog Lovrenc Lipej.
V Sloveniji imamo očitno zelo dobre ribiče. Tudi športne. Najboljši športni ribič na svetu v ribolovu s palico z zasidranega čolna živi namreč v Ankaranu, ime pa mu je Dejan Struna. Ribe je začel loviti kot otrok, svetovni prvak pa je postal pri 23-ih letih. Kot pravi, je uspešen športni ribolov 'improvizacija brez konca', v kateri se prepletajo razumevanje vsakokratne okolice in spremenljivih ribolovnih razmer. Dejana Struno smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi, v kateri nam je razkril svojo strast do športnega ribolova, podrobnosti tekmovanj in poudaril, da "mu morje daje energijo".
Rdeča nit oddaje Morje in mi bo Panama. Gost bo Atish Kumar, kapitan ladje, ki je bila prejšnje poletje izbrana, da prva zapluje skozi prenovljen Panamski prekop. Po Panami se imenujejo tudi dvigala "post panamax", ki jih imajo v koprskem pristanišču. Zakaj, boste slišali v oddaji, ki jo tokrat pripravlja Tjaša Škamperle.
Načrti o razsoljevanju morske vode za pridobivanje pitne vode v slovenski Istri odpirajo številna vprašanja, povezana z varovanjem morja. Strokovnjaki opozarjajo, da je morje že tako obremenjeno s številnimi dejavnostmi, razsoljevanje pa bi ga dodatno obremenilo. Poleg tega na ta način ne bi dolgoročno rešili vprašanja oskrbe s pitno vodo na Obali, temveč bi to bil le dopolnilni vir v času turistične sezone. Razsoljevanje in okoljske skrbi, ki jih prinaša, podrobneje predstavljamo v tokratni oddaji.
V oddaji Morje in mi smo se tokrat odpravili kar v naše glavno mesto. Tu morja resda ni, a je tej, še vedno preveč prezrti temi, posvečena interaktivna razstava Naše malo veliko morje v Prirodoslovnem muzeju. S pomočjo interaktivnih projekcij lahko tu med drugim doživimo izkušnjo potopa in opazujemo, kako se s pojemanjem svetlobe spreminja biotska raznolikost. Med primerki nenavadnih prebivalcev in občasnih gostov slovenskega morja pa je na ogled tudi okostje Lenore, brazdastega kita, ki je – tako rekoč s trebuhom za kruhom – zašel v naše morje. Številne druge zanimivosti in podrobnosti o razstavi nam je razkrila vodja projekta Staša Tome.
Sol se dela pozimi, nam je za oddajo Morje in mi ob obisku Sečoveljskih solin povedal vodja pridelave družbe Soline Dario Sau. Sicer pa je v tem časi živahno tudi v preostalem delu krajinskega parka, ki so ga naselile številne ptice s severa. Obisk v tem obdobju je zato enako zanimiv kot poleti, je prepričan dolgoletni vodja Parka Sečoveljske soline Andrej Sovinc. Kako je v pozimi v Sečoveljskih solinah, lahko znova poslušate v posnetku oddaje Morje in mi.
Zakaj je pri gojenju školjk pomembna omestitev v cono A in kakšna so pravila, ki se jih morajo pri organiziranem izlovu cipljev držati ribiči.
V oddaji Morje in mi boste spoznali podvodno arheologinjo Maja Grisonič, ki je bila lani priča posebnemu odkritju v Jadranu. Sprehodili smo se do ribarnic in ugotovili, da mraz in burja nista ugodna za morski ribolov. V rubriki Morski abc pa boste slišali, kaj pomeni oglašanje ladijske sirene. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
V oddaji Morje in smo se tokrat odpravili po poteh znamenitih zgodovinskih odprav, s katerimi je človek v poznem 19. stoletju dosegel tudi najhladnejšo celino. Antarktiki je namreč namenjen muzej v Trstu, ki smo ga obiskali. Med drugim smo izvedeli, da v mrzlem morju celine ob južnem polu živijo ribe z modro krvjo. V piranskem muzeju školjk pa smo se prepričali, da si tihomorska školjka zeva, ki so jo v Piranu hudomušno poimenovali Liza, res zasluži naziv orjaška.
V prvi oddaji Morje in mi bomo skupaj zaveslali v novo leto. A to ne bo običajno veslanje, saj bomo veslali stoje. Tako, kot je tradicija v Benetkah. Več o tem zahtevnem načinu veslanja nam bodo povedale članice piranske skupine Amalie Petronio in Duške Žitko, ki na čolnu topo kot edina skupina pri nas trenira beneško veslanje. Slišali boste tudi, da nekateri plavajo v morju vse leto in je sicer tradicionalni portoroški novoletni skok v morje zanje le 'prijetna osvežitev'. V morski abecedi pa podrobneje predstavljamo čoln topo.
V Sloveniji imamo očitno zelo dobre ribiče. Tudi športne. Najboljši športni ribič na svetu v ribolovu s palico z zasidranega čolna živi namreč v Ankaranu, ime pa mu je Dejan Struna. Ribe je začel loviti že kot otrok, svetovni prvak pa je postal že pri 23-ih letih. Kot pravi, je uspešen športni ribolov 'improvizacija brez konca', v kateri se prepletajo razumevanje vsakokratne okolice in spremenljivih ribolovnih razmer. Dejana Struno smo povabili v tokratno oddajo Morje in mi, v kateri nam je razkril svojo strast do športnega ribolova, podrobnosti tekmovanj in poudaril, da "mu morje daje energijo".
Neveljaven email naslov