Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naravovarstvenika Krajinskega parka Debeli rtič, Ana Hace in Jani Turk, od letos lahko spremljata dogajanje na 160 hektarjih zaščitenega morja tudi s čolna. Morjeplovce na območje naravnega rezervata opozarjajo rumene boje, opremljene z infomacijskimi tablami o treh režimih varovanja. In od aprila, ko so jih postavili, na morju že opažajo manj kršitev tako glede sidranja, kot plovbe, kjer je dovoljena. Lea Širok se je Ani in Janiju pridružila na enem od njunih naravovarstvenih morskih obhodov.
391 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Naravovarstvenika Krajinskega parka Debeli rtič, Ana Hace in Jani Turk, od letos lahko spremljata dogajanje na 160 hektarjih zaščitenega morja tudi s čolna. Morjeplovce na območje naravnega rezervata opozarjajo rumene boje, opremljene z infomacijskimi tablami o treh režimih varovanja. In od aprila, ko so jih postavili, na morju že opažajo manj kršitev tako glede sidranja, kot plovbe, kjer je dovoljena. Lea Širok se je Ani in Janiju pridružila na enem od njunih naravovarstvenih morskih obhodov.
Ladje v pristaniščih ob novem letu prižgejo praznične luči. Palube so okrašene z zastavami, slovesno je v notranjih prostorih. Posadka še posebej ob božiču in novem letu ustvari vzdušje, ki je podobno domačemu. Praznični so jedilniki, in jelka ne sme manjkati, nam je povedal Pirančan Enis Beganović. Na tovornih ladjah se je namreč deset let preizkušal v različnih poklicih. Bil je mornar, natakar in kuhar. Zato smo ga med drugim vprašali, kaj je pomorščakom kuhal na silvestrski večer in kako na barkah praznujejo novo leto. Zanimalo nas je tudi, kako zahtveni jedci so pomorščaki.
Območje Jadrana se lahko pohvali z izjemno podvodno morsko dediščino. Okrog tisoč eksponatov iz 60-ih muzejev iz vseh držav ob jadranski obali je prvič na enem mestu povezala velika mednarodna razstava »V morju intimnosti - podvodna arheologija pripoveduje o Jadranskem morju', ki je do prvega maja na ogled v nekdanji ribarnici v Trstu. Slovenijo s 13-imi eksponati predstavlja Pomorski muzej iz Pirana. Po razstavi se lahko z nami sprehodite v tokratni oddaji. Slišali boste tudi, zakaj je piranska barka Resnik, ki je bila decembra v središču pozornosti zaradi dražbe, pomemben del slovenske pomorske dediščine.
Kako bodo slovenski ribiči lahko uveljavljali pravice, ki jih prinaša zakonodaja za uresničitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško? Kako so pristojne službe pripravljene na 29. december, dan, ko poteče šestmesečni pripravljalni rok tudi za uveljavitev morske meje? Zakaj ribiči menijo, da bodo spremembe zakona o morskem ribištvu poslabšale njihov položaj? Koliko je takšnih, ki bodo deležni odškodnin in finančne pomoči zaradi omejenih možnosti gospodarskega izlova? Kako na ta vprašanja odgovarjajo ribiči in vladni predstavniki, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V tokratni oddaji boste slišali, kako so naše pristojne službe pripravljene na morebitne nesreče na morju in na odpravljanje njihovih posledic na obali. 'Gorelo je morje' pa je naslov novega dela iz novejše pomorske zgodovine doktorice Nadje Terčon. Izšlo je ob letošnji petdesetletnici preimenovanja Mestnega muzeja Piran v Pomorski muzej Sergeja Mašere. Gre za prvo slovensko monografijo o narodnem junaku Mašeri, v katerem ga avtorica bralcu približa tudi z njegove človeške plati. Foto: Sergej Mašera (v ospredju) kot kadet na ladji Dalmacija leta 1931 (arhiv RTV Slovenija).
Tudi v oddaji Morje in mi gostimo Alenko Artnik, potapljačico na vdih, ki je v letošnjem letu osvojila več naslovov evropske in svetovne prvakinje. Pod morsko gladino bomo tudi v drugem delu, s podovodno fotografinjo Ireno Čok bomo govorili o čarih in izzivih podvodne fotografije.
V oddaji Morje in mi ne moremo mimo knjige Sinja obzorja, v kateri antropologinja Nataša Rogelja opisuje spoznanja o ljudeh, ki živijo in delajo na svojih barkah. Povezali se bomo z dopisnikom Jankom Petrovcem, ki je z reševalci organizacij SOS Mediterranee in Zdravniki brez meja plul na humanitarni ladji Aquarius v vzhodnem delu Libijskega morja. Slišali boste tudi, da je Uprava za pomorstvo tik pred nakupom specializiranih plovil za čiščenje obalnega morja v primeru onesnaženj.
Kako to, da nasprotovanje čezmejnih lokalnih skupnosti, strokovnjakov in nevladnikov v desetih letih ni ustavilo okoljsko in gospodarsko sporne naložbe v plinski terminal Žavlje? Kako lahko načrtovana plinska infrastruktura ogrozi morski ekosistem Tržaškega zaliva in katere so neposredne grožnje, ki jih predstavlja za okoliško prebivalstvo? Kako to, da na več deset tožb, ki so jih proti italijanski vladi zaradi podpore terminalu že pred sedmimi leti začele vlagati nevladne organizacije, dežela Furlanija Julijska krajina in lokalne skupnosti - letos denimo tudi ankaranska občina, še vedno ni nobene razsodbe? In zakaj država Slovenija pri omenjenih tožbah zoper Republiko Italijo nastopa le kot stranski udeleženec? Odgovore smo iskali v tokratni oddaji Morje in mi. Foto: Wikimedia Commons
Tokrat poročamo o uspešni vaji Onesnaženje 2017, ki jo je Uprava za pomorstvo skupaj z drugimi pristojnimi službami izvedla v portoroški Marini. Bili smo tudi v Krajinskem parku Strunjan. Tam bi lahko že čez tri leta ugotavljali učinke dobrih praks trajnostnega ribolova v zavarovanih območjih. Ta je na območju celotnega Sredozemlja namreč nujen za ohranitev zdesetkanih ribjih staležev. In posledično tudi za prihodnost ribištva. Tega se še kako zavedajo strunjanski ribiči, ki sodelujejo v evropskem projektu FishMPABlue2 nevladne organizacije WWF Adria.
Kdo so potapljači, ki ob nesrečah v pristaniščih ali na morju preverijo, kakšne so poškodbe ladje? Kako organizirajo potope, da pri teh nevarnih delih poskrbijo za kar največjo varnost sodelujočih? In kako se pri podvodnem delu na ladijskem dnu orientirajo? Pod železnim ladijskim dnom kompas namreč povsem odpove. Ob vsem je v koprskem pristanišču pri največjih tovornih ladjah med ladijskim in morskim dnom res majhen prostor za delo. Podrobnosti tega zahtevnega poklica v naši oddaji razkriva potapljaški inštruktor David Verlič iz izolskega podjetja Oceanik. Foto: Oceanik Izola
Delež plastike v morjih je zaskrbljujoč. Leta 2050 bi lahko bilo v oceanih več plastike kot rib, če tega onesnaževanja ne bomo zaustavili. Predstavniki Evropske unije, nevladnih organizacij in gospodarstveniki so v začetku oktobra na konferenci na Malti oblikovali več kot 400 konkretnih ukrepov za omejitev onesnaževanja s plastiko. Pri iskanju rešitev za odpadno mikroplastiko so se združili evropski znanstveniki. V okviru pojekta GoJelly namreč preverjajo, kako bi meduze lahko uporabili denimo za izdelavo filtra za mikroplastiko. Projekt je pomemben tudi za Slovenijo, saj v njem sodelujejo znanstvenice piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo. Podrobneje o vsem v tokratni oddaji.
S kakšnimi težavami se soočajo pomorščaki pripravniki? Zakaj zanimanje za ta poklic v razvitih državah upada? Kaj pomeni pomanjkanje izkušenih in usposobljenih pomorščakov, ki ga v Evropski uniji zaznavajo že vrsto let? Zakaj je bilo letos v koprskem pristanišču več nesreč kot običajno? V tokratni oddaji smo odgovore na ta vprašanja iskali skupaj s sogovorniki posveta, ki ga je v Kopru, ob Svetovnem dnevu pomorstva, organizirala Uprava za pomorstvo.
Slišali boste, kako so v Kopru obeležili Svetovani dan pomorstva. Pri školjkarjih smo se pozanimali, kaj pomeni zaprtje školjčišč zaradi prekomerne koncentracije toksinov, izvedeli boste tudi, kaj so na skupni odpravi ugotovili slovenski, hrvaški in italijanski morski biologi, ki so jih zanimale rebrače.
V oddaji Morje in mi bomo tokrat predstavili nekaj poudarkov tradicionalnega Tedna sredozemske obale. Številne tematske dogodke in razprave v Kopru, Izoli in Portorožu je povezalo geslo »Živeti z morjem«. Domači in tuji gostje so posebno pozornost namenili kakovosti življenja, in torej upravljanju z morjem in obalo. Celotedensko dogajanje je zaokrožila velika čistilna akcija Obala 2017. V Trstu pa so znanstveniki morju namenili kar festival.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh: tistih, ki so ribe le poskusili, kakor tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer pa bo vendarle dobil svojo ulico.
Kako uveljaviti mejo na morju, ki jo je določil arbitražni sporazum, so se ribiči v petek v Piranu pogovarjali z vladno skupino. Prejšnji konec tedna pa so na mlajše prenašali svoje znanje o konzerviranju sardel in sardonov po starem in poželi navdušenje vseh, ki so ribe poskusili, pa tudi udeležencev delavnice. Naravoslovec in pionir slovenskega športnega potapljanja Ljudevit Kuščer bo dobil svojo ulico. Vse podrobnosti o naštetih temah pa lahko slišite v tokratni oddaji.
V oddaji Morje in mi se tokrat lahko sprehodiite po Pomorskem muzeju v Trstu. Sosednje italijansko mesto je bilo v preteklosti osrednje avstro-ogrsko pristanišče, razvito pa je bilo tudi ribištvo. Pomorski muzej v Trstu s svojimi eksponati ladij in druge opreme pripoveduje tako o ribiški kot pristaniški preteklosti. Ta pa je še posebej povezana s Slovenci v Italiji. K poslušanju vas vabi Lea Širok.
Koliko novih bodočih pomorščakov se bo izobraževalo na srednji šoli v Portorožu in kakšno je zanimanje za visokošolski študij na Fakulteti za pomorstvo, nas je tokrat zanimalo. Na srednji pomorski šoli so z vpisom zelo zadovoljni in razmišljajo celo o vnovični uvedbi strojnega oddelka. Manj zanimanja je za visokošolske pomorske programe. več podrobnosti o razlogih za takšno stanje, in o načrtih tako na srednješolski, kot študijski ravni, pa smo zbrali v oddaji.
Slovenska obala je privlačna tudi za navtične turiste. V naše morje v času poletne sezone dnevno vpluje od 300 do 500 plovil. Številni od teh morjeplovcev svoje jadrnice in motorne čolne za krajše postanke privežejo v marinah, še raje pa v mestnih pristaniščih. Zelo priljubljeno je denimo piransko pristanišče, kjer letos ob vikendih ni mogoče najti priveza. Sicer pa so navtični gostje letos očitno odkrili tudi izolsko mestno pristanišče. Podrobneje o tem, pa tudi, kako je z dnevnimi gosti v koprskem pristanišču, in kako letošnjo sezono ocenjujejo v izolski in portoroški marini, pa v tokratni oddaji.
Rdeča zastavica na plaži pred Bernardinom v začetku meseca je naplavila kar nekaj vprašanj o tem, kako varni smo pred fekalnim onesnaženjem morja. Po eni strani je pokazala, da sistem nadzora, ki ga izvaja Agencija za okolje, deluje. Po drugi strani pa smo se prav ob tem primeru vprašali, ali bi bilo smiselno kopalne vode vzorčiti še na več mestih kot trenutno, ko je vzdolž slovenske obale zajetih 26 lokacij. Pa tudi, ali je povsod ustrezno poskrbljeno, da se fekalije iz kanalizacije ne bi zlivale neposredno v morje. Podrobneje o vsem pa v tokratni oddaji.
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Neveljaven email naslov