Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
394 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
Dober daljnogled, podvodni mikrofon in diktafon so glavni pripomočki raziskovalcev društva Morigenos, ko se s svojim čolnom odpravijo v Tržaški zaliv opazovati delfine. To sistematično počnejo že dvajset let. V tem času so skupino okrog 150 velikih pliskavk natančno popisali z metodo foto-identifikacije hrbtnih plavuti. Leta 2002 so tako vzpostali prvi katalog delfinov v slovenskem morju in okoliških vodah. Dodelili so jim tudi imena, denimo, Morigenos, Kai, Alenka. Na enem od morskih raziskovanj smo se našim mednarodno uveljavljenim raziskovalcem morskih sesalcev pridružili tudi mi. Smo naleteli na delfine? To pa boste izvedeli s klikom na oddajo.
Tokrat smo se odpavili v tržiško ladjedelnico Alto Adriatico Custom. Tam namreč temeljito obnavljajo jadrnico Galeb, ki sta jo baletnika Pia in Pino Mlakar že skoraj pred tremi desetletji podarila Pomorskemu muzeju. Kot so nam povedali priznani tržiški ladjedelski mojstri, bo Galeb po prenovi spet lahko jadral in se celo udeleževal regat tradicionalnih plovil. Kljub temu, da so nekatere dele morali nujno zamenjati, so skoraj v celoti ohranili Galebovo dušo, poudarjajo. Kako poteka prenova, in kdaj bo jadrnica privezana pred Pomorskim muzejem v Piranu, je preverila Lea Širok.
Koprski laboratorij Heka se konec meseca odpravlja na svetovno razstavo Expo 2020 v Dubaju. Ustvarjalci laboratorija, v katerem se umetnost prepleta z znanostjo in gospodarstvom, bodo na Expoju promovirali inovativne rešitve rabe biomaterialov pri spopadanju s perečim plastičnim onesnaženjem. Izdelali so namreč vzorce bioplastike, pridobljene iz lupin škampov. Prav človekov vpliv na morske ekosisteme je v središču ustvarjalnega vretja koprske Heke. Zato ni nič čudnega, da sta med sodelavci tudi mednarodno priznana novomedijska umetnica Robertina Šebjanič in mehiški glasbenik Mauricio Valdes San Emeterio. Oddajo je pripravila Lea Širok.
V treh obmorskih krajinskih parkih je ribolov posebej urejen. Na nekaterih območjih je prepovedan. Konec decembra so nekaj primerov krivolova zaznali v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Vendar ugotavljajo, da ga je v primerjavi s preteklimi leti bistveno manj. Enako trdi predstavnik strunjanskih ribičev Nevio Vižintin. Da se številni ribiči vse težje preživljajo, pa nikakor niso krivi krivolovci, izpostavlja. Slišali boste še, kako ribiči sodelujejo s strunjanskim krajinskim parkom, kateri ukrepi so učinkoviti za ohranjanje ribjega staleža, pa tudi da strunjanski naravovarstveniki ne zaznavajo večkratnih kršitev ribičev.
Letošnje oddaje Morje in mi začenjamo z regato RORC Transatlantic race 2022. Nanjo se namreč odpravlja tudi ekipa šestih slovenskih jadralcev. Med njimi, legenda slovenskega jadranja, Portorožan in olimpijec Dušan Puh. Za dopolnjenih sedemdeset let so mu avanturo čez Atlantik podarili dolgoletni jadralski sopotniki, nam je povedal. V marini Puerto Calero (Lanzarote) na Kanarskih otokih se medtem že zbirajo jadralci z vsega sveta, ki bodo 8. januarja pripravljeni na startu. Slovenska šesterica se bo pridružila ekipi jadrnice razreda Volvo 70 HYPR s skiperjem Jensom Lindnerjem. Po več kot tri tisoč navtičnih miljah jih v Karibskem morju čaka cilj na Grenadi. Z Dušanom Puhom se je pred odhodom na adrenalinski začetek leta pogovarjala Lea Širok.
Nalezljive bolezni so tudi v preteklosti spreminjale družbe in celo podobo mest. Na primer, Piran. V 19. stoletju so zasuli notranji mandrač, poln fekalij, in se izognili koleri. Med najstarejšimi ukrepi omejevanja epidemij je karantena. Že leta 1377 so jo uzakonili v Dubrovniku. Kako so se obmorska mesta soočala z nalezljivimi boleznimi, nam je v oddaji pojasnila dr. Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja. Že več kot 20 let je tudi predsednica Komisije Zveze prijateljev mladine za delo zgodovinskih krožkov. Komisija vsako leto, z zbornikom strokovnih člankov, ponudi izhodišča za raziskovalne naloge. In mladi zgodovinarji se letos ukvarjajo prav z nalezljivimi boleznimi.
Podvodni arheologi se že več desetletij vračajo v Fizine. Območje med Rtom Bernardin in portoroškimi skladišči soli ob vsakih izkopavanjih razkrije kakšno novo skrivnost. Eno večjih presenečenj je bila ugotovitev, da je tam bila rimska ribogojnica. Vsa pričakovanja pa so presegla najnovejša zaščitna izkopavanja zaradi širitve pomola pomorske fakultete in ureditve akvatorija. Odkrili so doslej nepoznan del pristanišča iz 4. stoletja, ko so Fizine doživljale svoj razcvet. Pomen arheoloških podvodnih raziskovanj izpostavlja razstava Skrivnosti Fizin, ki si jo do maja lahko ogledamo v Pomorskem muzeju v Piranu. Mi pa eno najbolj zanimivih najdišč na slovenski obali in delo podvodnih arheologov predstavljamo v tokratni oddaji.
Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov.
Znanja o ribištvu in z njim povezane poklice in veščine, a tudi tipično kulinariko in običaje, je nujno predati mladim generacijam. Ob tem pa tudi v najširši javnosti utrditi zavedanje o pomenu ribiške tradicije Slovenske Istre in njenem razvojnem potencialu za celotno obmorsko območje. Te cilje bodo prihodnji dve leti v okviru projekta Zgodbe o ribištvu uresničevali raziskovalci, ribiči, šolarji, italijanska skupnost in turistični delavci. Pod okriljem LAS Istre ga je zasnovalo Znanstveno raziskovalno središče Koper, zanj so pridobili skoraj 200.000 evrov iz evropskih skladov. Kaj otipljivega bodo prinesle Zgodbe o ribištvu, pa v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Decembra se tradicionalno začenja organiziran ribolov zimskih jat cipljev v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Za nekatere ribiče je ribolov cipljev vir preživetja v tem času. Športni ribiči medtem opozarjajo, da je takšen način izlova vse manjših jat cipljev škodljiv in neupravičen. Nasprotujejo tudi izrednemu izlovu orad zaradi škode, ki jo že vrsto let povzročajo vzgojiteljem školjk. To bi namreč omogočila sprememba zakona o morskem ribištvu, ki je v postopku. O teh vprašanjih podrobneje govorimo v tokratni oddaji, v kateri lahko izveste tudi, kako znanost pomaga pri preprečevanju poneverb v ribiških proizvodih.
Piran bo prihodnja štiri leta živi laboratorij iskanja trajnostnih rešitev za omilitev posledic podnebne krize. Sodelujoči prebivalci bodo skupaj s sodelavci Znanstveno raziskovalnega središča Koper v okviru evropskega projekta SCORE preverjali, kako zmanjšati uporabo pitne vode v kopalnici. Piran bo dobil tudi tako imenovanega digitalnega dvojčka, ki bo omogočal zgodnje opozarjanje na ekstremne vremenske pojave v obalnih mestih. Projekt skupnostne znanosti SCORE, v katerem poleg Pirana sodeluje še devet evropskih obmorskih mest, predstavljamo v tokratni oddaji.
Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu.
Globalnemu segrevanju ozračja se ne moremo več izogniti. To je znanstveno potrjeno dejstvo. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je globalna temperatura dvignila za 1,1 stopinje Celzija, a se povsod po svetu že soočamo s katastrofalnimi posledicami, ki pa jih še lahko ublažimo, poudarjajo znanstveniki. Čaka nas odločilno obdobje do leta 2030, ko bomo morali bistveno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, v prvi vrsti ogljikovega dioksida. Sicer dviga temperature ne bomo omejili pod še obvladljivi dve stopinji Celzija. Zaveze o tem naj bi svetovni voditelji sprejeli na podnebni konferenci COP 26 v Glasgowu. Mi bomo v tokratni oddaji pogledali, kakšni so predvsem 'morski scenariji' podnebnih sprememb. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Pri nas vidite zvezde tudi podnevi, je geslo, s katerim Akvarij Piran vabi na ogled več kot 140 vrst morskih organizmov. Med njimi so seveda tudi morske zvezde. Pestro zbirko je nazadnje dopolnil še samec modre rakovice. Za sam Akvarij je najpomembnejša novost, da bo z novim upravljavcem, Univerzo na Primorskem, postal eden od treh stebrov novega univerzitetnega Centra znanosti. Načrte je podrobneje pojasnila rektorica Klavdija Kutnar, o tujerodni modri rakovici, a tudi o pričakovanjih zaposlenih v Akvariju ob prihodu novega upravljavca, smo se pogovarjali z vodjo Akvarija Piran Manjo Rogelja. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Podnebna kriza obalnim mestom prinaša dvigovanje gladine morja. Če ne bomo ukrepali, bo tudi Koper leta 2200 večino časa poplavljen. Soočanje s to distopično prihodnostjo je bila rdeča nit letošnjega, že devetega, Festivala avdio-vizualnih in novomedijskih umetnosti IZIS, ki deluje pod okriljem platforme RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti. Osrednja prireditev je bila mednarodna razstava intermedijskih umetniških del IZIS 2200 UND3R v kulturnem stišišču Libertas v Kopru. Kako so umetniki z različnih koncev sveta naslovili to aktualno vprašanje, boste slišali v tokratni oddaji. Po razstavi se je s producentom festivala Borutom Jermanom iz društva Pina in kuratorjem razstave Markom Vivodo sprehodila Lea Širok.
Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.
Si predstavljate Piran s pristaniščem na mestu, kjer je danes Tartinijev trg, in s kamnitim dvižnim mostom ob vstopu vanj? To podobo lahko vidimo le še na slikah mesta od druge polovice 16. stoletja, ko je bil dvižni most zgrajen, in fotografijah s konca 19. stoletja, ko so ga porušili, potem ko so notranji mandrač zasuli. Usodo mandrača in edinstvenega mostu je zapečatila epidemija kolere. Dvižni most še živi v kolektivnem spominu Pirančanov, podrobneje nam ga je v oddaji predstavil strokovnjak za mostove z Goriške, Gorazd Humar, avtor knjige Nekoč je v Piranu stal dvižni most. Izvedeli boste še, zakaj je gradnja mostu naletela na nasprotovanje, pa tudi, kako so se pomorske oblasti v preteklosti soočale z epidemijami. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Približno polovica slovenskih rek je onesnaženih z mikroplastiko, medtem ko je na rečnih brežinah plastičnih kar 70 odstotkov vseh odpadkov. Z mikroplastiko je najbolj obremenjen dolenjski del Save, a so jo našli tudi v reki Soči. Tako kažejo analize prvega dela vzorčenja, ki poteka v okviru evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike – Dajmo Evropa. Projekt v Sloveniji vodi Morska biološka postaja Piran NIB v sodelovanju z Inštitutom za vode in Ekologi brez meja. Pomembne podatke je znanstvenikom pomagalo zbrati skoraj 800 sodelujočih učencev, dijakov in mentorjev iz 33 osnovnih in 15 srednjih šol. Enako izjemen je odziv za jesenski del vzorčenja, ki je že v teku. Piratom plastike smo namenili tokratno oddajo, ki je nastala tudi s pomočjo EU v sklopu projekta Zelena kohezija.Pripravila jo je Lea Širok.
Pomorski oziroma Neptunov krst, nekoč tudi morski, predstavlja simboličen sprejem dijakinj in dijakov prvih letnikov na pomorsko šolo. Tradicionalno ga na začetku septembra pripravijo na piranski Gimnaziji, elektro in pomorski šoli. Letošnji, že 75 po vrsti, je tako kot lanski zaradi epidemičnih ukrepov minil drugače. V oddaji boste slišali, kako so ga izpeljali na ploščadi pred šolsko čolnarno in koliko novih dijakov so sprejeli v šolske klopi. Na novi koprski plaži pa smo obiskali učence šole Antona Ukmarja, ki so v okviru pilotnega projekta Ob morju smo doma spoznali dejavnosti v lokalnem okolju, izvedeli zanimivosti o delfinih v slovenskem morju in se preizkusili v vodnih aktivnostih. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič
V oddaji Morje in mi se bomo spomnili nastanka resolucije o pomorski usmeritvi naše države ter spoznali načrte novega lastnika portoroške marine. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle
Neveljaven email naslov