Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
481 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
V času, ko je v ospredju fizična distanca, bomo Možgane na dlani v nizu treh decembrskih oddaj posvetili bližini. Kaj je to bližina? Kaj pomeni za naše nevronske mreže in kaj socialne mreže pomenijo za nas? Kje imamo z njo največje težave in ali je bližina nujno povezana s čustvi? Bližje bližini bomo s pomočjo psihiatrinje in psihoterapevtke Breda Jelen Sobočan. V prvem delu mini serije se sprašujemo - Bližina, kaj je to? Pripravlja: Mojca Delač.
V Možganih na dlani očitno radi govorimo o spanju, pa čeprav smo ravno jutranjiki tisti, ki ga ob jutrih v etru ponavadi kar precej grobo prekinemo … No, v tokratni četrtkovi nevronsko obarvani oddaji raziskujemo prav posebno stanje, do katerega pri nekaterih ljudeh pride med spanjem. O hoji v spanju se je Darja Pograjc pogovarjala z dr. Barbaro Gnidovec Stražišar, ki je somnologinja – strokovnjakinja na področju medicine spanja. Darja je preverila tudi, ali je to, da hodečega v tem stanju res ne smemo buditi, mit ali resnica. Prisluhnimo!
19. november je svetovni dan stranišč. Tudi v tokratnih četrtkovih jutranjih minutah z možgane se bomo posvetili temi in prostorom "kamor gre še cesar peš". Zakaj je tako zahtevno misliti na kaj drugega, če nas tišči na stranišče? Kako poteka povezava med možgani in mehurjem? Kako se te povezave oblikujejo z razvojem in kaj se zgodi, če so zaradi tega ali onega prekinjene? O tem se bomo pogovarjali z nevrologom in nevrofiziologom prof. dr. Davidom B. Voduškom. V četrtek ob 7.35 na Prvem.
Zdaj pa vas, drage poslušalke in cenjeni poslušalci, za dobro jutro prosim, da si v mislih sami sebe predstavljate na svoji najljubši plaži ali pa na svojem najljubšem razgledišču med vrhovi gora. Gre? Vidite slike in podobe in se vam zdi, da se skoraj lahko dotaknete morskih valov ali da je pravkar nad vami poletela ptica? Vse to zmore naša vizualizacija. Kaj pa se zgodi, če je ni? Tokrat bomo raziskali pojav, ki se mu reče AFANTAZIJA, nekateri ji pravijo tudi slepi um, opisuje pa nezmožnost vizualizacije. Zakaj se to zgodi in kako vpliva na posameznika, pa v pogovoru s predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom. Pripravlja Mojca Delač.
Budilka zvoni, zaspano se skobacamo iz postelje … napol v snu in še v temi odtavamo v smeri kopalnice in potem …. “AUuuuuUU!” naš prst na nogi doživi bližnje srečanje z robom postelje, omare ali kakšnega drugega predmeta, ki se je postavil po robu naši jutranji rutini in ne-bolečini. Kaj se dogaja v naših možganih, ko boli, smo v naših oddajah že raziskovali, tokrat pa se bomo ustavili pri tistem “Auuuuuuu!”Zakaj bolečino “ozvočimo”, vokaliziramo in – ali nam to kaj pomaga? Kako je pri akutni in kronični bolečini? Pri mlajših in starejših? Je podobno s solzami? Z odgovori nam bo pomagala doktorica Helena Jamnik z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. Pripravlja: Mojca Delač.
Kdaj se začne samozavedanje? Kdaj ugotovimo, da v ogledalu gledamo sebe in ne drugega? Kako poteka učenje v prvih letih življenja? Je to v časih, v katerih živimo, kaj drugače? Veliko vprašanj za razvojnega nevroznanstvenika, prof. dr. Denisa Mareschala, direktorja Centra za Možgane in kognitivni razvoj na kolidžu Birkbeck v Londonu, kjer je tudi namestnik vodje oddelka za psihološke znanosti. V svet nevronov, ki se učijo, je z njim zavila Mojca Delač.
Odkritja ostankov možganskega tkiva med arheološkimi izkopavanji so izjemno redka. Prav zato je odkritje multidiscipinarne skupine raziskovalcev na čelu s forenzičnim antropologom Profesorjem Pierpaolom Petronejem iz Neaplja in vulkanologom profesorjem Guidom Giordanom iz Rimske Univerze Tre, tako izjemno. V eni od žrtev izbruha vulkana Vezuva v Herkulaneju iz leta 79 so našli vitrificirano možgansko tkivo, s tem pa dobili imeniten vpogled v centralni živčni sistem antičnega človeka. Nič čudnega, da je bilo odkritje, ki so ga pred kratkem objavili v znanstvenem članku, tako odmevno. Profesor Guido Giordano bo gost tokratne epizode Možganov na dlani, ki jo pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Zakaj je v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja kar naenkrat beseda, ki se neprestano ponavlja in s katero dobi moč, da odkriva svet okoli sebe, hkrati pa vstopa v dialoge z odraslimi. Kaj se dogaja z nevroni v tem obdobju in zakaj ta zakaj postane tako priljubljen? O tem v tokratni epizodi, ki jo ob Tednu otroka posvečamo malim vprašanjem velike radovednosti. Na naša bo odgovarjala Kaja Hacin Beyazoglu, raziskovalka in asistentka na Katedri za razvojno psihologijo FF Univerze v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
Za izhodišče tokratnega možganskega raziskovanja smo vzeli poslušalčevo vprašanje, kaj se zgodi, ko ob osebi, ki smrči, narediš tisti značilni "c c c c c", in ta za nekaj hipov preneha smrčati. Kaj se dogaja z našimi možgani, kadar smrčimo, kdaj je smrčanje pogostejše in kdaj lahko bolezensko stanje? O vsem tem smo se v 1. epizodi 6. sezone pogovarjali s somnologinjo prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj.
V tokratni epizodi bomo spoznali Dašo in Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo. Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih, z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na volo že kar nekaj metod zdravljenja. O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokrtatni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Daša Kovačič in Tadej Votolen. Avtorica: Mojca Delač.
O izzivih, zadnjih dognanjih, novi diagnostiki, kognitivni zalogi, vitalnosti in še čem se pogovarjamo z nevrologinjo prof. dr. Majo Trošt in kognitivnim nevroznanstvenikom prof. dr. Vojkom Kavčičem.
Seveda bi bilo precej idealistično in daleč stran od resničnega sveta, če bi si mislili, da se imajo naši možgani zmeraj čudovito in je vse v najlepšem redu. Skoraj vsak med nami se kdaj znajde v resni stiski. Te življenjske preizkušnje se lahko zdijo brezizhodne, čeprav, kot boste lahko slišali v nadaljevanju, možgani stvari zapletejo, a lahko tudi zelo uspešno rešijo. Pri tem jim lahko pomagamo na različne načine, sami ali s pomočjo drugih. Psihološki, biološki in sociološki dejavniki se, ko govorimo o samomoru, prepletajo v kompleksno sliko. O tem se bomo pogovarjali s psihologinjo, prof. dr. Vito Poštuvan, in prof. dr. Aljo Videtič Paska, ki raziskuje molekularne osnove samomorilnega vedenja.
Najbrž ste v življenju že koga požgečkali in je kdo požgečkal tudi vas. Žgečkanje z nežnim dotikanjem po kakem delu telesa povroča dražeč občutek, ob katerem navadno planemo v smeh in se refleksno zvijamo. Pri tem pa potrebujemo drugo osebo, saj se sami ne moremo požgečkati. Zakaj ne in kakšen vpogled nam to daje o razumevanju dotikov, se je Mojca Delač pogovarjala s prof. dr. Konstantino Kilteni, ki ima na Inštitutu Karolinsa na Švedskem svoj laboratorij, v katerem preučujejo žgečkanje.
V zadnji v nizu avgustovskih epizod, v katerih so naši možgani razpoloženi za planine, bomo govorili o - sestopu. Zakaj se toliko nesreč v gorah zgodi pri vračanju v dolino? Kaj imajo s tem pozornost, koncentracija in utrujenost? Kako pomembno je, da naši možgani pri tem dobro načrtujejo? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Tanja Kajtna, športno psihologinjo in predavateljico na Fakulteti za šport. Pripravlja: Mojca Delač.
V avgustovskem sklopu oddaj naše možgane peljemo malo višje. Kako visoko pa mora to biti, da imajo težave s tako imenovano akutno višinsko boleznijo in kaj jim tako ponagaja? O tem smo se pogovarjali z zdravnikom kirurgom in gorskim reševalcem, dr. Jurijem Gorjancem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Zdaj pa gremo v vodo. Slana ali sladka – to vprašanje ne bo v ospredju, bo pa v ospredju vprašanje, kako se učimo plavati. Čas je torej za rubriko Možgani na dlani, ki bo danes malo drugačna, saj ne bomo toliko govorili o možganskih omrežjih, ki so aktivna pri plavanju, temveč bolj o psihološkem ozadju učenja plavanja. Pred radijski mikrofon smo povabili psihologinjo, nekdanjo plavalko in plavalno trenerko Tino Jeromen, da nam pove, kakšno okolje izbrati in kakšno ozračje ustvariti, da bo posameznik hitreje in laže splaval. Na začetku oddaje pa se nam bodo pridružili tudi otroci, ki so se udeležili ene izmed poletnih šol ljubljanskega Pionirskega doma.
Počitek je ključnega pomena za regeneracijo mišic in možganov, zato brez skrbi in slabe vesti uživajte v ležanju na plaži med poletnim oddihom. Kaj pa ekstremne situacije, ko posamezniki preležijo 24 ur na dan? Kaj se dogaja z našimi možgani, natančneje kognicijo, če mirujemo dlje časa? Razlaga dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki se ukvarja z nevroznanostjo gibanja.
Neveljaven email naslov