Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
481 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Po nemško se jim reče »Ohrwürmer« (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- »earworms«, mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne?
Earworm- ušesni črv je del melodija, ki pride neprostovoljno v maše misli in se ponavlja. Pogosto so to koščki pesmi, včasih lahko tudi cela pesem. Vse skupaj lahko traja nekaj sekund ali minut, nekateri ljudje pa so celo poročali, da se jim je neka skladba vrtela v mislih kar nekaj dni.
Dr. Kelly Jakubowski z Univerze Goldsmiths v Londonu se z raziskovanjem ‘ušesnih črvov’ ukvarja že nekaj let. Na vprašanje, zakaj se nam pesem kar naenkrat in neprostovoljno začne vrteti v mislih je odgovorila:
“Zakaj pride to tega, še raziskujemo. Odkrili pa smo že povezavo med pesmimi, ki se nam zataknejo v mislih, in našim razpoloženjem. Trenutno pa raziskujemo tudi, kakšno vlogo igra pri tem spomin. Na primer- ali to, da se nam neka pesem vrti po glavi pomeni, da se jo bomo tudi v prihodnje lažje spomnili”.
Tega fenomena, je pojasnila dr. Jakubowski, še niso ujeli pod FMRI skenerjem, saj je težko ljudi dati pod skener in potem čakati ure in ure, morda celo dneve in dneve, da se pojavi. Se pa pri raziskovanju poslužujejo drugih raziskovalnih metod.
Odkrili smo na primer povezavo med čustvenim odzivom na pesem, ki se ponavlja v glavi, to je, ali so jo ljudje imeli za nekaj motečega ali za nekaj dobrega, z velikostjo možganskih mrež, ki so povezane s procesiranjem emocij. Prav tako pa smo ugotovili tudi, da je pogostost tega pojava povezana z velikostjo predelov za auditorno, torej slušno procesiranje in tudi predelov za spomin.
“Odgovor na to bi radi poiskali v prihodnosti. V najnovejši študiji smo zajeli približno 2500 ljudi in le kakšen odstotek je poročal, da se jim skladba nikoli ni zataknila v mislih in tam ponavljala. Je pa takšne posameznike zelo težko najti. Vemo seveda, da obstajajo razlike med posamezniki tudi v tavanju misli in spontanosti, zato ne bi bilo nič čudnega, če bi bilo tako tudi pri glasbi, ki se nam zatakne v mislih”.
“Ugotovila sem, da so po navadi te melodije, ki se nam zataknejo zelo natančna preslikava originalnih skladb, tudi ko govorimo o tempu. Prav tako so prisotne povezave z razpoloženjem. Ljudje, ki so bili bolj v nekem stanju budnosti in pripravljenosti so si v glavi vrteli skladbe s hitrejšim tempom, tisti, ki so bili bolj utrujeni in zaspani pa počasnejšim. To potrjuje predvidevanje, da so te »ušesni črvi« povezani z našim razpoloženjem”.
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se znebiti koščkov skladb, ki se nam vrtijo in vrtijo in vrtijo in vrtijo … po mislih, pa v zgornjem posnetku!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov