Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V popularni kulturi je eden od bolj prepoznavnih likov z obsesivno kompulzivno motnjo detektiv Monk. V zadnji marčevski oddaji Možgani na dlani smo raziskali, kaj se dogaja, ko se pojavijo vsiljive misli kot so »vse je umazano in polno bacilov«, »sem ugasnil/a pečico?«, »nekaj slabega se mi bo zgodilo!«. Kako se zoperstavimo strahu in tesnobi, ki se ob tem pojavi, kaj so kompulzivna dejanja, kako dobro so strokovnjakom že poznani mehanizmi obsesivno- kompulzivne motnje in zakaj vsaka nagnjenost k čistoči, redu ali vraževerju še ni nujno razlog za skrb?
V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.
Kadar gre za strah, da bi se mi okužili, govorimo o fobijah, pojasnjuje Aleksandra Meško, ko pa gre za misli, da bi lahko naredili škodo drugemu, gre za obsesijo. Kadar imamo takšne misli, nas je strah. Postopek, ki nas pomiri, je kompulzija. Vsakič, ko to naredimo, se strah zniža, zato to kompulzije še dodatno spodbudi oziroma motivira.
Kadar začnejo te misli bistveno spreminjati kvaliteto našega življenja, govorimo o motnji.
Kadarkoli možganom ne damo strukturirane aktivnosti, naše misli begajo: “Lahko o nečem sanjarimo, lahko v mislih rešujemo problem, se ukvarjamo z mislimo, kaj bomo jutri jedli za kosilo“. To se nam dogaja medtem, ko opravljamo neke rutinske aktivnosti.
Kadar pride do takšne situacije, se v spontanem miselnem toku pojavijo nepovezane misli, ki so družbeno nesprejemljive. Ugotovili so, da imamo kakšnih 4000 takšnih begajočih misli v budnem stanju na dan, vsaj 13 odstotkov od teh je nerealističnih, z neko čudno vsebino, recimo agresivno ali seksualno. Takšne misli socialno niso zaželene.
Obsesije razvijejo tisti, ki se na te spontane misli negativno odzovejo. To so ponavadi ljudje, ki imajo zelo močne moralne kriterije.
Prepričani so, da so lahko določene misli nevarne, da se lahko uresničijo. Če se na ta način odzovejo, se prestrašijo in jih hočejo obvladovati, se z njimi boriti. Prav ta borba pa naredi to, da ima človek občutek, da se misli vsiljujejo.
Kot je še pojasnila Aleksandra Meško, v procesu zdravljenja najprej osebam s to motnjo razložijo, kaj je srž težave in zaradi česar prihaja do obsesij, jih naučijo, kako borbo proti mislim nadomestiti s sprejemanjem, v drugem koraku pa raziščejo dejavnike, ki so njihove osebnostne značilnosti in predstavljajo ozadje za to, kar se je začelo dogajati.
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V popularni kulturi je eden od bolj prepoznavnih likov z obsesivno kompulzivno motnjo detektiv Monk. V zadnji marčevski oddaji Možgani na dlani smo raziskali, kaj se dogaja, ko se pojavijo vsiljive misli kot so »vse je umazano in polno bacilov«, »sem ugasnil/a pečico?«, »nekaj slabega se mi bo zgodilo!«. Kako se zoperstavimo strahu in tesnobi, ki se ob tem pojavi, kaj so kompulzivna dejanja, kako dobro so strokovnjakom že poznani mehanizmi obsesivno- kompulzivne motnje in zakaj vsaka nagnjenost k čistoči, redu ali vraževerju še ni nujno razlog za skrb?
V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.
Kadar gre za strah, da bi se mi okužili, govorimo o fobijah, pojasnjuje Aleksandra Meško, ko pa gre za misli, da bi lahko naredili škodo drugemu, gre za obsesijo. Kadar imamo takšne misli, nas je strah. Postopek, ki nas pomiri, je kompulzija. Vsakič, ko to naredimo, se strah zniža, zato to kompulzije še dodatno spodbudi oziroma motivira.
Kadar začnejo te misli bistveno spreminjati kvaliteto našega življenja, govorimo o motnji.
Kadarkoli možganom ne damo strukturirane aktivnosti, naše misli begajo: “Lahko o nečem sanjarimo, lahko v mislih rešujemo problem, se ukvarjamo z mislimo, kaj bomo jutri jedli za kosilo“. To se nam dogaja medtem, ko opravljamo neke rutinske aktivnosti.
Kadar pride do takšne situacije, se v spontanem miselnem toku pojavijo nepovezane misli, ki so družbeno nesprejemljive. Ugotovili so, da imamo kakšnih 4000 takšnih begajočih misli v budnem stanju na dan, vsaj 13 odstotkov od teh je nerealističnih, z neko čudno vsebino, recimo agresivno ali seksualno. Takšne misli socialno niso zaželene.
Obsesije razvijejo tisti, ki se na te spontane misli negativno odzovejo. To so ponavadi ljudje, ki imajo zelo močne moralne kriterije.
Prepričani so, da so lahko določene misli nevarne, da se lahko uresničijo. Če se na ta način odzovejo, se prestrašijo in jih hočejo obvladovati, se z njimi boriti. Prav ta borba pa naredi to, da ima človek občutek, da se misli vsiljujejo.
Kot je še pojasnila Aleksandra Meško, v procesu zdravljenja najprej osebam s to motnjo razložijo, kaj je srž težave in zaradi česar prihaja do obsesij, jih naučijo, kako borbo proti mislim nadomestiti s sprejemanjem, v drugem koraku pa raziščejo dejavnike, ki so njihove osebnostne značilnosti in predstavljajo ozadje za to, kar se je začelo dogajati.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov