Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V popularni kulturi je eden od bolj prepoznavnih likov z obsesivno kompulzivno motnjo detektiv Monk. V zadnji marčevski oddaji Možgani na dlani smo raziskali, kaj se dogaja, ko se pojavijo vsiljive misli kot so »vse je umazano in polno bacilov«, »sem ugasnil/a pečico?«, »nekaj slabega se mi bo zgodilo!«. Kako se zoperstavimo strahu in tesnobi, ki se ob tem pojavi, kaj so kompulzivna dejanja, kako dobro so strokovnjakom že poznani mehanizmi obsesivno- kompulzivne motnje in zakaj vsaka nagnjenost k čistoči, redu ali vraževerju še ni nujno razlog za skrb?
V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.
Kadar gre za strah, da bi se mi okužili, govorimo o fobijah, pojasnjuje Aleksandra Meško, ko pa gre za misli, da bi lahko naredili škodo drugemu, gre za obsesijo. Kadar imamo takšne misli, nas je strah. Postopek, ki nas pomiri, je kompulzija. Vsakič, ko to naredimo, se strah zniža, zato to kompulzije še dodatno spodbudi oziroma motivira.
Kadar začnejo te misli bistveno spreminjati kvaliteto našega življenja, govorimo o motnji.
Kadarkoli možganom ne damo strukturirane aktivnosti, naše misli begajo: “Lahko o nečem sanjarimo, lahko v mislih rešujemo problem, se ukvarjamo z mislimo, kaj bomo jutri jedli za kosilo“. To se nam dogaja medtem, ko opravljamo neke rutinske aktivnosti.
Kadar pride do takšne situacije, se v spontanem miselnem toku pojavijo nepovezane misli, ki so družbeno nesprejemljive. Ugotovili so, da imamo kakšnih 4000 takšnih begajočih misli v budnem stanju na dan, vsaj 13 odstotkov od teh je nerealističnih, z neko čudno vsebino, recimo agresivno ali seksualno. Takšne misli socialno niso zaželene.
Obsesije razvijejo tisti, ki se na te spontane misli negativno odzovejo. To so ponavadi ljudje, ki imajo zelo močne moralne kriterije.
Prepričani so, da so lahko določene misli nevarne, da se lahko uresničijo. Če se na ta način odzovejo, se prestrašijo in jih hočejo obvladovati, se z njimi boriti. Prav ta borba pa naredi to, da ima človek občutek, da se misli vsiljujejo.
Kot je še pojasnila Aleksandra Meško, v procesu zdravljenja najprej osebam s to motnjo razložijo, kaj je srž težave in zaradi česar prihaja do obsesij, jih naučijo, kako borbo proti mislim nadomestiti s sprejemanjem, v drugem koraku pa raziščejo dejavnike, ki so njihove osebnostne značilnosti in predstavljajo ozadje za to, kar se je začelo dogajati.
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V popularni kulturi je eden od bolj prepoznavnih likov z obsesivno kompulzivno motnjo detektiv Monk. V zadnji marčevski oddaji Možgani na dlani smo raziskali, kaj se dogaja, ko se pojavijo vsiljive misli kot so »vse je umazano in polno bacilov«, »sem ugasnil/a pečico?«, »nekaj slabega se mi bo zgodilo!«. Kako se zoperstavimo strahu in tesnobi, ki se ob tem pojavi, kaj so kompulzivna dejanja, kako dobro so strokovnjakom že poznani mehanizmi obsesivno- kompulzivne motnje in zakaj vsaka nagnjenost k čistoči, redu ali vraževerju še ni nujno razlog za skrb?
V tokratni oddaji je Mojca Delač v radijsko družbo oddaje Možgani na dlani povabila Aleksandro Meško, specialistko klinične psihologije. Uvodoma je pojasnila, da je obsedenost s čiščenjem eden od postopkov, ki so del obsesivno kompulzivne motnje (OKM), ta pa ima lahko “različne obraze”. Pri motnji gre v prvi vrsti za to, da imajo ljudje različne obsesije – predstave, impulze, ki so zanje nesprejemljivi. Kompulzije pa so različni postopki, “od tapkanja do štetja”, ki so lahko bodisi fizični, bodisi psihični.
Kadar gre za strah, da bi se mi okužili, govorimo o fobijah, pojasnjuje Aleksandra Meško, ko pa gre za misli, da bi lahko naredili škodo drugemu, gre za obsesijo. Kadar imamo takšne misli, nas je strah. Postopek, ki nas pomiri, je kompulzija. Vsakič, ko to naredimo, se strah zniža, zato to kompulzije še dodatno spodbudi oziroma motivira.
Kadar začnejo te misli bistveno spreminjati kvaliteto našega življenja, govorimo o motnji.
Kadarkoli možganom ne damo strukturirane aktivnosti, naše misli begajo: “Lahko o nečem sanjarimo, lahko v mislih rešujemo problem, se ukvarjamo z mislimo, kaj bomo jutri jedli za kosilo“. To se nam dogaja medtem, ko opravljamo neke rutinske aktivnosti.
Kadar pride do takšne situacije, se v spontanem miselnem toku pojavijo nepovezane misli, ki so družbeno nesprejemljive. Ugotovili so, da imamo kakšnih 4000 takšnih begajočih misli v budnem stanju na dan, vsaj 13 odstotkov od teh je nerealističnih, z neko čudno vsebino, recimo agresivno ali seksualno. Takšne misli socialno niso zaželene.
Obsesije razvijejo tisti, ki se na te spontane misli negativno odzovejo. To so ponavadi ljudje, ki imajo zelo močne moralne kriterije.
Prepričani so, da so lahko določene misli nevarne, da se lahko uresničijo. Če se na ta način odzovejo, se prestrašijo in jih hočejo obvladovati, se z njimi boriti. Prav ta borba pa naredi to, da ima človek občutek, da se misli vsiljujejo.
Kot je še pojasnila Aleksandra Meško, v procesu zdravljenja najprej osebam s to motnjo razložijo, kaj je srž težave in zaradi česar prihaja do obsesij, jih naučijo, kako borbo proti mislim nadomestiti s sprejemanjem, v drugem koraku pa raziščejo dejavnike, ki so njihove osebnostne značilnosti in predstavljajo ozadje za to, kar se je začelo dogajati.
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov