Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
Globoka možganska stimulacija je terapija primerna za bolnike z motnjami gibanja pri katerih so vse druge oblike zdravljenja že izčrpali. Najpogosteje so to bolniki z napredovano Parkinsonovo boleznijo, esencialnim tremorjem in distonijo, ki povzroča ponavljajoče se nehoteno krčenje mišic. “Razvija se pa tudi ta terapija v tujini oz. študijsko pri bolnikih z debelostjo, depresijo itn., tako da imamo še kar nnekaj odprtih dolgoročnih vprašanj,” pove doc. dr. Mitja Benedičič, spec. nevrokirurg na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo UKC Ljubljana.
V postopek je vključena široka interdisciplinarna ekipa. Izbor bolnikov, ki so primerni za terapijo, poteka na Nevrološki kliniki – pri njej sodelujejo nevrologi, delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi in psihiatri – medtem ko operacijo izvedejo na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo.
V dvorani nas je lahko do 15 ljudi. Tudi kakšni tujci, ki pridejo gledati, kako delamo, ali pa kakšna podpora iz mednarodne strani. Skratka, je gneča.
Postopek operacije v budnem stanju ima več faz. Najprej ob 7h zjutraj nastopi ekipa iz anestezije, pol ure za tem bolniku z vijaki pričvrstijo stereotaktični okvir, ki določa koordinatni sistem prostora okoli njegove glave. Sledi CT glave in okoli 9. ure zjutraj gre bolnik v operacijsko dvorano.
“Nujen potreben pogoj je, da poznamo varno tarčo. Tarčo, ki je uspešna za obvladovanje bolezni. Pa to ni dovolj. Moramo imeti tudi varno pot prek možganov,” razloži dr. Benedičič. Ko na računalniku začrtajo to pot, se operacija začne. V bližino izbrane tarče vstavijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na gibalne sposobnosti bolnika.
Draženje teh struktur – specifičnih jeder – izvajamo že med operacijo pri budnem človeku in že takrat lahko vidimo, kakšen je klinični odziv na naše delo.
Buden del operacije običajno končajo med 12. in 13. uro. Sledi druga faza operacije v splošni anesteziji pri kateri vstavijo preostali dve komponenti. Sistem je namreč sestavljen iz treh komponent. Prva so elektrode – tanke žičke premera 1 mm – ki jih pacient ne čuti in se jih tudi ne zaveda, česar pa ne moremo trditi za podaljške in nevrostimulator.
Nevrostimulator je podoben kot srčni spodbujevalec. Vstavimo ga v podkožje pod ključnico oz. na zgornji del prsnega koša. Čutijo in tipajo podaljške, ki gredo iz glave za ušesom v podkožju prek vratu do prsnega koša, in čutijo seveda baterijo.
Življenjska doba baterij je minimalno 3, maksimalno 7 let, a v povprečju med 4 in 5 let. Tudi zaradi tega se vsak bolnik zaveda, da ga bodo strokovnjaki morali spremljali celo življenje. Kar pa je neverjetno majhna cena v zameno za življenje brez motenj gibanja. Prihodnost takega zdravljenja je vsekakor svetla, zaključi dr. Benedičič, saj se za tovrstne posege strokovnjaki danes lahko odločajo prej in ne čakajo več na napredovano (težjo) obliko bolezni.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
Globoka možganska stimulacija je terapija primerna za bolnike z motnjami gibanja pri katerih so vse druge oblike zdravljenja že izčrpali. Najpogosteje so to bolniki z napredovano Parkinsonovo boleznijo, esencialnim tremorjem in distonijo, ki povzroča ponavljajoče se nehoteno krčenje mišic. “Razvija se pa tudi ta terapija v tujini oz. študijsko pri bolnikih z debelostjo, depresijo itn., tako da imamo še kar nnekaj odprtih dolgoročnih vprašanj,” pove doc. dr. Mitja Benedičič, spec. nevrokirurg na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo UKC Ljubljana.
V postopek je vključena široka interdisciplinarna ekipa. Izbor bolnikov, ki so primerni za terapijo, poteka na Nevrološki kliniki – pri njej sodelujejo nevrologi, delovni terapevti, fizioterapevti, psihologi in psihiatri – medtem ko operacijo izvedejo na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo.
V dvorani nas je lahko do 15 ljudi. Tudi kakšni tujci, ki pridejo gledati, kako delamo, ali pa kakšna podpora iz mednarodne strani. Skratka, je gneča.
Postopek operacije v budnem stanju ima več faz. Najprej ob 7h zjutraj nastopi ekipa iz anestezije, pol ure za tem bolniku z vijaki pričvrstijo stereotaktični okvir, ki določa koordinatni sistem prostora okoli njegove glave. Sledi CT glave in okoli 9. ure zjutraj gre bolnik v operacijsko dvorano.
“Nujen potreben pogoj je, da poznamo varno tarčo. Tarčo, ki je uspešna za obvladovanje bolezni. Pa to ni dovolj. Moramo imeti tudi varno pot prek možganov,” razloži dr. Benedičič. Ko na računalniku začrtajo to pot, se operacija začne. V bližino izbrane tarče vstavijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na gibalne sposobnosti bolnika.
Draženje teh struktur – specifičnih jeder – izvajamo že med operacijo pri budnem človeku in že takrat lahko vidimo, kakšen je klinični odziv na naše delo.
Buden del operacije običajno končajo med 12. in 13. uro. Sledi druga faza operacije v splošni anesteziji pri kateri vstavijo preostali dve komponenti. Sistem je namreč sestavljen iz treh komponent. Prva so elektrode – tanke žičke premera 1 mm – ki jih pacient ne čuti in se jih tudi ne zaveda, česar pa ne moremo trditi za podaljške in nevrostimulator.
Nevrostimulator je podoben kot srčni spodbujevalec. Vstavimo ga v podkožje pod ključnico oz. na zgornji del prsnega koša. Čutijo in tipajo podaljške, ki gredo iz glave za ušesom v podkožju prek vratu do prsnega koša, in čutijo seveda baterijo.
Življenjska doba baterij je minimalno 3, maksimalno 7 let, a v povprečju med 4 in 5 let. Tudi zaradi tega se vsak bolnik zaveda, da ga bodo strokovnjaki morali spremljali celo življenje. Kar pa je neverjetno majhna cena v zameno za življenje brez motenj gibanja. Prihodnost takega zdravljenja je vsekakor svetla, zaključi dr. Benedičič, saj se za tovrstne posege strokovnjaki danes lahko odločajo prej in ne čakajo več na napredovano (težjo) obliko bolezni.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov