Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v možganih se sproščajo kanabinoidi, zato raziskujemo, kako deluje naš endokanabinoidni sistem
Za kanabinoide ste bržkone že slišali. Z njimi so povezana številna vprašanja, ki zaposlujejo strokovnjake in raziskovalce. Pa ste vedeli, da kanabinoide proizvaja tudi naše telo? Vsak med nami ima svoj endokanabinoidni sistem. Ker se največji del njegove zgodbe odvija v naših možganih, mu namenjamo pozornost v tokratnih jutranjih minutah. Kaj je endokanabinoidni sistem in kako deluje nam je razložila prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Ednokanabinoidni sistem je eden od fizioloških mediatorskih sistemov v našem telesu. Podobno kot telo sprošča živčne prenašalce in hormone, sprošča tudi kanabinoide. Proizvajamo jh predvsem v možganih, kjer se vežejo na receptorje na celicah. Receptorji so kot ključavnice, molekule kanabinoidov pa ključi, ki odklenejo različne fiziološke učinke.
Endokanabinoidi, ki se sproščajo v naših možganih, delujejo na sosednje živčne celice, in regulirajo sproščanje tistih klasičnih nevrotransmiterjev v možganih, na primer dopamina, endogenih opioidov, glutamata, gamaaminomaslene kisline in regulirajo naše počutje, občutek dojemanja bolečine, vpleteni so v dojemanje slabosti in bruhanja, regulirajo vnos hrane, …
Naše telo proizvaja kanabinoida Anandamid in 2 arahidonilglicerol. Receptorje, ki jih imamo, pa delimo na CB1 (v osrednjem živčevju in drugih organih v telesu) ter CB2 (izraženi predvsem na imunskih celicah, v prebavnem traktu in perifernem živčevju). Poleg kanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo, poznamo že zunanje kanabinoide, ki so lahko naravnega izvora ali pa sinteznega. Trenutno poteka vsaj 400 kliničnih raziskav, ki preučujejo morebitno uporabnost različnih kanabinoidov v terapevtske namene, nam je povedala sogovornica, zelo veliko pa jih raziskuje tudi neželene učinke.
Več o tem ter tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če kanabinoidom, ki jih proizvede naše telo, dodajamo še druge oblike kanabinoidov pa v oddaji!
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi v možganih se sproščajo kanabinoidi, zato raziskujemo, kako deluje naš endokanabinoidni sistem
Za kanabinoide ste bržkone že slišali. Z njimi so povezana številna vprašanja, ki zaposlujejo strokovnjake in raziskovalce. Pa ste vedeli, da kanabinoide proizvaja tudi naše telo? Vsak med nami ima svoj endokanabinoidni sistem. Ker se največji del njegove zgodbe odvija v naših možganih, mu namenjamo pozornost v tokratnih jutranjih minutah. Kaj je endokanabinoidni sistem in kako deluje nam je razložila prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Ednokanabinoidni sistem je eden od fizioloških mediatorskih sistemov v našem telesu. Podobno kot telo sprošča živčne prenašalce in hormone, sprošča tudi kanabinoide. Proizvajamo jh predvsem v možganih, kjer se vežejo na receptorje na celicah. Receptorji so kot ključavnice, molekule kanabinoidov pa ključi, ki odklenejo različne fiziološke učinke.
Endokanabinoidi, ki se sproščajo v naših možganih, delujejo na sosednje živčne celice, in regulirajo sproščanje tistih klasičnih nevrotransmiterjev v možganih, na primer dopamina, endogenih opioidov, glutamata, gamaaminomaslene kisline in regulirajo naše počutje, občutek dojemanja bolečine, vpleteni so v dojemanje slabosti in bruhanja, regulirajo vnos hrane, …
Naše telo proizvaja kanabinoida Anandamid in 2 arahidonilglicerol. Receptorje, ki jih imamo, pa delimo na CB1 (v osrednjem živčevju in drugih organih v telesu) ter CB2 (izraženi predvsem na imunskih celicah, v prebavnem traktu in perifernem živčevju). Poleg kanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo, poznamo že zunanje kanabinoide, ki so lahko naravnega izvora ali pa sinteznega. Trenutno poteka vsaj 400 kliničnih raziskav, ki preučujejo morebitno uporabnost različnih kanabinoidov v terapevtske namene, nam je povedala sogovornica, zelo veliko pa jih raziskuje tudi neželene učinke.
Več o tem ter tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če kanabinoidom, ki jih proizvede naše telo, dodajamo še druge oblike kanabinoidov pa v oddaji!
Primerjamo možgane ljudi in opic ter ugotavljamo, kako zelo se razlikujemo od našega najbližjega sorodnika bonobo šimpanza.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
»Zdaj pa res neham kadit!« je zaobljuba, ki si jo je že marsikdo postavil ob novih začetkih, ne samo takole, ko se odvrti leto. In neha. In začne. In neha. In začne. Natanko tako je tudi z odvisniki od prepovedanih drog, pa pri vedenjskih odvisnostih in podobno. Prof. dr. Andrew Lawrence se skupaj z ekipo v svojem laboratoriju na Inštitutu Florey v Avstraliji ukvarja prav z omrežji, ki so povezana s temi ponovitvami. V jutranjih minutah namenjenih možganom bomo tokrat prepletli njegova raziskovalna dognanja o odvisnostih. V četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
V zadnji oddaji v letošnjem letu ne gledamo nazaj, ampak naprej. Prof. dr. Giampiero Leanza z Univerze v Trstu nas bo odpeljal v svet transplantacije nevronov in razložil, kako uspešne so predklinične raziskave, katera vprašanja odpirajo in zakaj transplantacija teh celic ni samo vprašanje anatomije, pač pa mnogo več? Pripravlja: Mojca Delač
Pod drobnogled bomo vzeli naše možgane ob poslušanju glasbe. Zakaj se ob poslušanju glasbe dobro počutimo, kateri deli možganov se ob tem aktivirajo, kako na nas vplivajo različne glasbene zvrsti in ali klasična glasba res spodbuja inteligenco? Slišali bomo, da ima klasična glasba res nekatere blagodejne učinke, da pa je veliko odvisno od našega lastnega glasbenega okusa in počutja. In zakaj pri nekaterih skladbah enostavno ne moremo biti pri miru? Kako glasba vpliva na naše možgane in naše počutje nam je razložila kognitivna znanstvenica na Filozofski fakulteti Anka Slana Ozimič, ki se s tem vprašanjem ukvarja v okviru Laboratorija za kognitivno nevroznanost.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov