Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tudi v možganih se sproščajo kanabinoidi, zato raziskujemo, kako deluje naš endokanabinoidni sistem
Za kanabinoide ste bržkone že slišali. Z njimi so povezana številna vprašanja, ki zaposlujejo strokovnjake in raziskovalce. Pa ste vedeli, da kanabinoide proizvaja tudi naše telo? Vsak med nami ima svoj endokanabinoidni sistem. Ker se največji del njegove zgodbe odvija v naših možganih, mu namenjamo pozornost v tokratnih jutranjih minutah. Kaj je endokanabinoidni sistem in kako deluje nam je razložila prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Ednokanabinoidni sistem je eden od fizioloških mediatorskih sistemov v našem telesu. Podobno kot telo sprošča živčne prenašalce in hormone, sprošča tudi kanabinoide. Proizvajamo jh predvsem v možganih, kjer se vežejo na receptorje na celicah. Receptorji so kot ključavnice, molekule kanabinoidov pa ključi, ki odklenejo različne fiziološke učinke.
Endokanabinoidi, ki se sproščajo v naših možganih, delujejo na sosednje živčne celice, in regulirajo sproščanje tistih klasičnih nevrotransmiterjev v možganih, na primer dopamina, endogenih opioidov, glutamata, gamaaminomaslene kisline in regulirajo naše počutje, občutek dojemanja bolečine, vpleteni so v dojemanje slabosti in bruhanja, regulirajo vnos hrane, …
Naše telo proizvaja kanabinoida Anandamid in 2 arahidonilglicerol. Receptorje, ki jih imamo, pa delimo na CB1 (v osrednjem živčevju in drugih organih v telesu) ter CB2 (izraženi predvsem na imunskih celicah, v prebavnem traktu in perifernem živčevju). Poleg kanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo, poznamo že zunanje kanabinoide, ki so lahko naravnega izvora ali pa sinteznega. Trenutno poteka vsaj 400 kliničnih raziskav, ki preučujejo morebitno uporabnost različnih kanabinoidov v terapevtske namene, nam je povedala sogovornica, zelo veliko pa jih raziskuje tudi neželene učinke.
Več o tem ter tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če kanabinoidom, ki jih proizvede naše telo, dodajamo še druge oblike kanabinoidov pa v oddaji!
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tudi v možganih se sproščajo kanabinoidi, zato raziskujemo, kako deluje naš endokanabinoidni sistem
Za kanabinoide ste bržkone že slišali. Z njimi so povezana številna vprašanja, ki zaposlujejo strokovnjake in raziskovalce. Pa ste vedeli, da kanabinoide proizvaja tudi naše telo? Vsak med nami ima svoj endokanabinoidni sistem. Ker se največji del njegove zgodbe odvija v naših možganih, mu namenjamo pozornost v tokratnih jutranjih minutah. Kaj je endokanabinoidni sistem in kako deluje nam je razložila prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.
Ednokanabinoidni sistem je eden od fizioloških mediatorskih sistemov v našem telesu. Podobno kot telo sprošča živčne prenašalce in hormone, sprošča tudi kanabinoide. Proizvajamo jh predvsem v možganih, kjer se vežejo na receptorje na celicah. Receptorji so kot ključavnice, molekule kanabinoidov pa ključi, ki odklenejo različne fiziološke učinke.
Endokanabinoidi, ki se sproščajo v naših možganih, delujejo na sosednje živčne celice, in regulirajo sproščanje tistih klasičnih nevrotransmiterjev v možganih, na primer dopamina, endogenih opioidov, glutamata, gamaaminomaslene kisline in regulirajo naše počutje, občutek dojemanja bolečine, vpleteni so v dojemanje slabosti in bruhanja, regulirajo vnos hrane, …
Naše telo proizvaja kanabinoida Anandamid in 2 arahidonilglicerol. Receptorje, ki jih imamo, pa delimo na CB1 (v osrednjem živčevju in drugih organih v telesu) ter CB2 (izraženi predvsem na imunskih celicah, v prebavnem traktu in perifernem živčevju). Poleg kanabinoidov, ki jih proizvaja naše telo, poznamo že zunanje kanabinoide, ki so lahko naravnega izvora ali pa sinteznega. Trenutno poteka vsaj 400 kliničnih raziskav, ki preučujejo morebitno uporabnost različnih kanabinoidov v terapevtske namene, nam je povedala sogovornica, zelo veliko pa jih raziskuje tudi neželene učinke.
Več o tem ter tudi odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če kanabinoidom, ki jih proizvede naše telo, dodajamo še druge oblike kanabinoidov pa v oddaji!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ker oktobra radio obeležuje devet desetletij risanja zgodb z zvokom, štiri četrtkove epizode namenjamo prav temu – možganom in zvoku. Najprej se bomo odpravili na bučno zabavo in se vprašali, kako naši možgani usmerjajo pozornost na enega sogovornika in kako je mogoče, da ob poplavi dražljajev v zelo glasni množici slišimo, če nas kdo pokliče po imenu. In po drugi strani – zakaj kdaj v mirnem okolju koga, kljub temu da je ob nas, enostavno ne slišimo, ker počnemo nekaj drugega? V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov