Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Misofonija

25.10.2018


Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni

Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …

Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:

“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”

Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.

“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”


Možgani na dlani

478 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Misofonija

25.10.2018


Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni

Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …

Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:

“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”

Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.

“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”


14.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.12.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


30.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


23.11.2017

Globoka možganska stimulacija

Danes bomo v oddaji Možgani na dlani govorili o funkcijski nevrokirurgiji in globoki možganski stimulaciji. Sliši se zapleteno, a brez skrbi, vse bomo pojasnili oz. bo to s pomočjo doc. dr. Mitje Benedičiča, spec. nevrokirurga na Kliničnem oddelku za nevrokirurgijo ljubljanskega UKC-ja, storila Darja Pograjc. Globoka možganska stimulacija je sicer pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj kot so Parkinsonova bolezen, distonija in esencialni tremor. Operacija, pri kateri v možgane vgradijo elektrode, ki z visokofrekvenčnim električnim tokom dražijo globoke možganske strukture in vplivajo na človeške gibalne sposobnosti, je bila v Sloveniji prvič opravljena leta 2008 v mariborskem UKC. Pred tremi leti pa so z njenim rednim izvajanjem začeli tudi v Ljubljani.


16.11.2017

Mentalni treningi v športu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


09.11.2017

Okrevanje po možganski kapi

Možganska kap vsako leto prizadene približno 4500 Slovencev. Petina jih zaradi te bolezni umre, preostale pa čaka dolgotrajna rehabilitacija. Kako se na bolezen odzovejo možgani, s kakšnimi mehanizmi poskušajo obnoviti ali nadomestiti izgubljene funkcije ter kaj vpliva na to, da si popolnoma opomore le 10 % bolnikov - o vsem tem v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!


02.11.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.10.2017

Maratonski možgani

Pripravlja Andreja Gradišar.


19.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.10.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.09.2017

Hipnoza

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.09.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


31.08.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.08.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.08.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.08.2017

Možgani na motorju

Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


03.08.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 19 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov