Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ko žvečenje, tapkanje, klikanje, dihanje in cmokanje postanejo več kot le neprijetni
Verjetno se lahko vsak spomni zvoka, ki v določenem položaju postane moteč – na primer, glasno žvečenje, cmokanje ali pa ko se sodelavec neutrudno igra s kemičnim svinčnikom. Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo, ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije, kot so potenje, slabost ali pospešen srčni utrip. Dobrodošli v svetu misofonije …
Phillip Gander je nevroznanstvenik, ki se na Univerzi v Iowi ukvarja z raziskovanjem kognitivnih procesov sluha. O zvokih, ki so več kot samo neprijetni, o nevrološko-psihološki motnji, ki se ji reče misofonija, pove, da:
“Misofonija je beseda, ki izhaja iz grščine in pomeni »sovraštvo do zvoka«. Gre pa za precej nov izraz in področje, s katerim se nevroznanost ukvarja od preloma tisočletja naprej. Okoli leta 2000 je skupina raziskovalcev, ki so proučevali skupino ljudi s tinitusom, ugotovila, da imajo nekateri tudi povečano zvočno občutljivost na določene zvoke, da v njih vzbudijo precej močno reakcijo, ki ji rečemo »odziv bega in boja«. Povsem običajni zvoki pri ljudeh z misofonijo povzročijo neverjetno nelagodje, jezo in bes. In običajno gre za zvoke, ki jih ljudje ustvarjamo z usti ali nosom – žvečenje ali preprosto dihanje.”
Število študij, ki so preučevale misofonijo, lahko naštejemo na prste ene roke, motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje. Zato je tudi težko oceniti, kolikšen del populacije ima omenjeno motnjo, število pa bi se lahko gibalo med 15 in 20 odstotki, kar je relativno veliko. Če vas torej izjemno moti kako nekdo žveči korenje – ali to pomeni, da imate misofonijo? Ne.
“Kot raziskovalec bi vas najprej vprašal, ali ta zvok v vas povzroči tudi druge reakcije? Da morate denimo zapustiti prostor ali celo fizično napasti človeka? No, morda vas mika, a študije kažejo, da je pri ljudeh z misofonijo prisotnih več drugih fizičnih reakcij – povečan srčni utrip, potenje in seveda povečana aktivnost v možganih, ko zaznajo zvočni sprožilec. En neprijeten zvok torej še ne pomeni, da imate misofonijo, treba je razlikovati med pretiranim odzivom na določeno skupino zvokov in med zvoki, ki so običajno neprijetni večini ljudi.”
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Plavanje skupaj s tropskimi ribicami, odkrivanje prostranih puščavskih planjav, vzpon na "vrh sveta" - takšne podobe si radi naslikamo v mislih, ko se pripravljamo na potovanje v oddaljene kraje. A kaj, ko nam zna prve dni na počitniški destinaciji skaliti t. i. jet lag oziroma bolezen časovnih pasov, zaradi katere slabo spimo, smo čez dan utrujeni in imamo na primer prebavne težave. Pojav jet laga bomo raziskali v četrtkovi jutranji oddaji Možgani na dlani. Ne preslišite ob 7:35 na Prvem!
Da so naše živčne celice majhna kompleksna elektrarna - stalno namreč proizvajajo električno aktivnost - smo v oddaji Možgani na dlani že povedali. Tokrat pa zavijamo v malce drugačno smer - ugotavljali bomo, kaj se v možganih dogaja, ko se srečata njihovo električno valovanje in elektrika zunanjega vira, kot sta recimo strela ali električni paralizator. Z nami bo prof. dr. Zvezdan Pirtošek, spec. nevrolog na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki. Ne preslišite, na Prvem ob 7:35!
Neveljaven email naslov