Že ugotovili spremembe v sivi možganovini pri prvi generaciji, torej tistih, ki so preživeli ta sistematični genocid nad Judi

Tudi v današnji oddaji je z nami prof. dr. Ivan Rektor, nevrolog iz češkega Brna, ki je med svojim obiskom v Ljubljani predstavil študijo, v kateri s sodelavci preučujejo, kako se travma holokavsta prenaša skozi tri generacije in kateri so nevrobiološki in psihološki markerji tega prenosa. Za zdaj lahko postrežejo s predčasnimi rezultati, ki pa že v veliki meri kažejo na osupljive ugotovitve.

Ugotovili smo, da je to zadnja priložnost, da pogledamo tri generacije. Raziskava je sestavljena iz štirih stopenj – najprej psiholoških testov, potem smo preverili raven stresa in posttravmatskega stresa, naredili smo gensko analizo in pa tudi slikanje možganov. Preživele v holokavstu in dve generaciji njihovih potomcev smo nato primerjali s kontrolno skupino enako starih posameznikov, ki niso doživeli holokavsta. Za zdaj še nimamo rezultatov za tretjo generacijo, podrobno pa smo že preučili prvo in analizirali podatke za 49 preživelih in 30 ljudi v kontrolni skupini. Delno smo analizirali tudi že drugo generacijo.

Ugotovitve pri analizi rezultatov prve generacije so jih presenetile.

Prva generacija, torej preživeli, imajo več kot 70 let od konca druge svetovne vojne zelo jasno stanjšano možgansko sivino v nekaterih predelih možganov, posebno tistih, ki so povezani z emocijami in spominom. To je bilo statistično zelo značilno. Še več, na to je vplivala tudi starost. Našo skupino prve generacije smo namreč razdelili v dve podskupini, glede na to, koliko let so imeli leta 1945. Na tiste, ki so bili takrat mlajši od 12 let, in tiste, ki so bili starejši. In rezultati so bili veliko bolj izraženi v skupini, v kateri so bili tisti, ki so bili starejši od 12 let.