Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zmage in porazi

18.04.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

S športnim psihologom o tem, kaj se dogaja z našimi omrežji ob vrhunskih dosežkih in ali so po njih porazi res še bolj boleči

V življenju po navadi veliko raje okusimo slasti zmage kot doživljamo poraze, ne samo na področju športa. A prav pri tem se bomo ustavili v tokratni oddaji. S športnim psihologom Alešem Vičičem smo se pogovarjali o tem, kako rezultatske vrhunce in padce doživljajo in interpretirajo športniki, kdaj se vmešajo čustva, zakaj so po nizu zmag lahko slabše uvrstitve bolj boleče kot sicer in kako je z zmagami in porazi pri rekreativnih športnikih.

Najprej pa se “vključi” zaznavanje.

Mi moramo najprej opaziti, kaj se v naši okolici dogaja. Športnik na primer opazi, da je zmagal, s kakšno razliko je zmagal, v kateri dvorani, na kakšen način … In potem je zelo pomembna stvar, ki se jo nevrološko zelo težko dokaže in pokaže, nastane interpretacija te zmage.

Zadnja je od športnika do športnika različna, kot lahko vidimo, jo nekateri doživijo zelo evforično, drugi pa veliko bolj umirjeno. Šele ko tej zmagi pripišemo neki pomen, se vmešajo tudi čustva.

Te emocije se ne bi sprožile, če si torej vsak posameznik ne bi najprej interpretiral te zmage. Nevropsihološki procesi, ki se potem sprožijo, vplivajo v povratni zanki tudi na tiste dele, ki sprožajo  užitke, na dele, ki sprožajo nadaljnjo razlago, razmišljanje, kognitivne procese in tako naprej.

Velikokrat se zgodi, da športniki po zmagah poraze interpretirajo veliko bolj katastrofično.

Zato velikokrat rečejo, da je ‘težje braniti kot pa zmagovati’. Tu je izjemno močan pomen pričakovanj, ki jih imajo. Ko športniki prihajajo proti vrhu, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan boljši. Ko pa zmagajo, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan zmagovali, kar pa je veliko težje narediti kot biti “samo” iz dneva v dan boljši.

 


Možgani na dlani

474 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Zmage in porazi

18.04.2019

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

S športnim psihologom o tem, kaj se dogaja z našimi omrežji ob vrhunskih dosežkih in ali so po njih porazi res še bolj boleči

V življenju po navadi veliko raje okusimo slasti zmage kot doživljamo poraze, ne samo na področju športa. A prav pri tem se bomo ustavili v tokratni oddaji. S športnim psihologom Alešem Vičičem smo se pogovarjali o tem, kako rezultatske vrhunce in padce doživljajo in interpretirajo športniki, kdaj se vmešajo čustva, zakaj so po nizu zmag lahko slabše uvrstitve bolj boleče kot sicer in kako je z zmagami in porazi pri rekreativnih športnikih.

Najprej pa se “vključi” zaznavanje.

Mi moramo najprej opaziti, kaj se v naši okolici dogaja. Športnik na primer opazi, da je zmagal, s kakšno razliko je zmagal, v kateri dvorani, na kakšen način … In potem je zelo pomembna stvar, ki se jo nevrološko zelo težko dokaže in pokaže, nastane interpretacija te zmage.

Zadnja je od športnika do športnika različna, kot lahko vidimo, jo nekateri doživijo zelo evforično, drugi pa veliko bolj umirjeno. Šele ko tej zmagi pripišemo neki pomen, se vmešajo tudi čustva.

Te emocije se ne bi sprožile, če si torej vsak posameznik ne bi najprej interpretiral te zmage. Nevropsihološki procesi, ki se potem sprožijo, vplivajo v povratni zanki tudi na tiste dele, ki sprožajo  užitke, na dele, ki sprožajo nadaljnjo razlago, razmišljanje, kognitivne procese in tako naprej.

Velikokrat se zgodi, da športniki po zmagah poraze interpretirajo veliko bolj katastrofično.

Zato velikokrat rečejo, da je ‘težje braniti kot pa zmagovati’. Tu je izjemno močan pomen pričakovanj, ki jih imajo. Ko športniki prihajajo proti vrhu, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan boljši. Ko pa zmagajo, pričakujejo, da bodo iz dneva v dan zmagovali, kar pa je veliko težje narediti kot biti “samo” iz dneva v dan boljši.

 


09.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


02.02.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


26.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


19.01.2017

Deja vu?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


12.01.2017

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


05.01.2017

Kriogenika

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


29.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


22.12.2016

Možgani v afektu

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


15.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


08.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


01.12.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


24.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


17.11.2016

Novo telo za stare možgane - je presaditev glave mogoča?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


10.11.2016

MND Placebo 10.11.2016

Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.


10.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


03.11.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


27.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


20.10.2016

Vsi obrazi prozopagnozije

"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!


13.10.2016

Čuječnost

Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.


06.10.2016

Možgani na dlani

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 21 od 24
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov