Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
Pri tej obliki potovalne slabosti našim možganom najbolj zagode nizkofrekvenčno gibanje
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je med plovbo in odkrivanjem neskončne modrine presenetila – morska bolezen? Ko so se vam dobesedno zamajala tla pod nogami in vas je obšla neznanska slabost? Pogovarjali smo se s prof. dr. Johnom Goldingom, ki je naše možgane že odpeljal na potovanje v eni od prvih epizod.
Mehanizem, ki spodbudi potovalno slabost, je navadno neki senzorni konflikt. Navadno gre za konflikt med informacijami, ki jih prejme naše notranje uho, vestibularni aparat, in pa informacijami, ki jih dobimo z našim vidnim zaznavanjem.
Kot zanimivost – evolucija s potovalno slabostjo ni prizanesla niti ribam, če jih denimo prenašamo v akvariju.
Pri morski bolezni se glavni konflikt pojavi zaradi nizkofrekvenčnega gibanja. Gre za približno 0,2 hertza, približno pet ciklov na sekundo. Ko hodimo ali tečemo, je frekvenca lahko en, dva ali celo tri hertze, torej višja. Nižja frekvenca je torej ključni dražljaj za morsko bolezen.
K sreči pa se naši možgani po navadi na to sčasoma prilagodijo.
Težava je lahko, če gremo le na krajše poti, recimo dnevne izlete. Potem naša izpostavljenost ni dovolj dolga, da bi se lahko prilagodili.
Večje je plavilo, manj bo tega gibanja in manj verjetno se bo pojavila slabost.
Številne velike križarke imajo vgrajene stabilizacijske mehanizme. vendar pa bo lahko potnikom še vedno slabo, če bodo naleteli na nevihto.
Če se pojavi slabost, je najbolje, da poiščemo neki stabilen horizont ali pa se uležemo in zapremo oči. Veliko slabše bo, če sedimo v kabini.
Če smo v kabini in še celo beremo, nam naše oči govorijo, da smo na miru, da je kabina na miru, medtem pa nam notranje uho in telo govorita, da se premikamo.
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se je tudi vam že kdaj v radost plovbe in odkrivanja neskončne modrine vmešala – morska bolezen? Ko se nam, dobesedno, zamajejo tla pod nogami in obide neznanska slabost. Kako se s tem spopadajo naši možgani? V četrtek ob 7.35 na Prvem.
Pri tej obliki potovalne slabosti našim možganom najbolj zagode nizkofrekvenčno gibanje
V prvi avgustovski epizodi bomo znova bližje morju. Pravzaprav gremo kar – na morje. S plovilom. Se vam je že kdaj zgodilo, da vas je med plovbo in odkrivanjem neskončne modrine presenetila – morska bolezen? Ko so se vam dobesedno zamajala tla pod nogami in vas je obšla neznanska slabost? Pogovarjali smo se s prof. dr. Johnom Goldingom, ki je naše možgane že odpeljal na potovanje v eni od prvih epizod.
Mehanizem, ki spodbudi potovalno slabost, je navadno neki senzorni konflikt. Navadno gre za konflikt med informacijami, ki jih prejme naše notranje uho, vestibularni aparat, in pa informacijami, ki jih dobimo z našim vidnim zaznavanjem.
Kot zanimivost – evolucija s potovalno slabostjo ni prizanesla niti ribam, če jih denimo prenašamo v akvariju.
Pri morski bolezni se glavni konflikt pojavi zaradi nizkofrekvenčnega gibanja. Gre za približno 0,2 hertza, približno pet ciklov na sekundo. Ko hodimo ali tečemo, je frekvenca lahko en, dva ali celo tri hertze, torej višja. Nižja frekvenca je torej ključni dražljaj za morsko bolezen.
K sreči pa se naši možgani po navadi na to sčasoma prilagodijo.
Težava je lahko, če gremo le na krajše poti, recimo dnevne izlete. Potem naša izpostavljenost ni dovolj dolga, da bi se lahko prilagodili.
Večje je plavilo, manj bo tega gibanja in manj verjetno se bo pojavila slabost.
Številne velike križarke imajo vgrajene stabilizacijske mehanizme. vendar pa bo lahko potnikom še vedno slabo, če bodo naleteli na nevihto.
Če se pojavi slabost, je najbolje, da poiščemo neki stabilen horizont ali pa se uležemo in zapremo oči. Veliko slabše bo, če sedimo v kabini.
Če smo v kabini in še celo beremo, nam naše oči govorijo, da smo na miru, da je kabina na miru, medtem pa nam notranje uho in telo govorita, da se premikamo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov