Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kako se znajdemo v množici brisač in pogledov in primerjav?
V tokratni epizodi naše možgane peljemo – na plažo! In to ne na tisto, kjer uživajo v samoti in je edino, kar slišijo, zvok valov, ki se bližajo obali. Ne. Naše možgane peljemo na plažo, kjer vsako jutro pazljivo namestijo svojo brisačo in pri tem pazijo, da ne pohodijo sosedove. Množica, socialne norme in, seveda – strmenje. Veliko strmenja. Kako to vpliva na naše možgane? Za pojasnila bomo poprosili prof. dr. Antonio Hamilton, vodjo skupine za socialno nevroznanost na univerzi UCL v Londonu.
V vsaki situaciji, v kateri nastopa več ljudi v različnih kontekstih, se lahko vzpostavi veliko zanimivih socialnih interakcij, nam je povedala. Strmenje in pogledi pa na nas vplivajo na več različnih načinov.
Če hodite po plaži in boste opazili, da vsi gledajo v isto smer, boste tudi sami to storili, saj se vam bo zdelo, da je najbrž kaj zanimivega. Opravili so že kar nekaj psiholoških eksperimentov, ki so pokazali, da ljudje posnemamo strmenje drugih ljudi. Vemo, da se pri tem odzivajo specifična možganska omrežja – ko opazimo, da oseba strmi v določeno smer in to spontano posnemamo, da ugotovimo, kaj je tako zelo zanimivo oziroma kaj gledajo. Zelo zanimiv je tudi primer, ko kdo strmi v nas, takrat se začne odvijati drugačen sklop kognitivnih procesov.
Z različnimi metodami preučujejo, kaj se ob vseh teh interakcijah dogaja z našimi možgani. Recimo takrat, ko opazimo, da nas nekdo opazuje.
To aktivira možganske sisteme kot je prefrontalna skorja, ki je povezana z nadzorom vedenja in socialno kognicijo. Nekateri ljudje se ob tem počutijo samozavestno, drugi se začnejo spraševati – ali sem te osebi všeč? Kaj si misli o meni? Skrbi jih, kako so videti. Vse to se seveda razlikuje od konteksta do konteksta. Vsekakor pa ima občutek, da nas nekdo opazuje, močan vpliv na naše možgane in naše vedenje.
Velikokrat pa skušamo biti svojim “plažnim sosedom” tudi podobni.
Za večino teh naših odzivov velja, da so nezavedni. Posnemanje je še ena od oblik tega socialnega vedenja. Ljudje se posnemajo, pa naj bo to drža, govor, hoja, celo moda je lahko neka oblika posnemanja. S tem pokažemo drugim, da smo del skupine, da nam je druga oseba všeč, da želimo vzpostaviti socialni stik. To je torej način, s katerim se povežemo z drugimi ljudmi.
483 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Kako se znajdemo v množici brisač in pogledov in primerjav?
V tokratni epizodi naše možgane peljemo – na plažo! In to ne na tisto, kjer uživajo v samoti in je edino, kar slišijo, zvok valov, ki se bližajo obali. Ne. Naše možgane peljemo na plažo, kjer vsako jutro pazljivo namestijo svojo brisačo in pri tem pazijo, da ne pohodijo sosedove. Množica, socialne norme in, seveda – strmenje. Veliko strmenja. Kako to vpliva na naše možgane? Za pojasnila bomo poprosili prof. dr. Antonio Hamilton, vodjo skupine za socialno nevroznanost na univerzi UCL v Londonu.
V vsaki situaciji, v kateri nastopa več ljudi v različnih kontekstih, se lahko vzpostavi veliko zanimivih socialnih interakcij, nam je povedala. Strmenje in pogledi pa na nas vplivajo na več različnih načinov.
Če hodite po plaži in boste opazili, da vsi gledajo v isto smer, boste tudi sami to storili, saj se vam bo zdelo, da je najbrž kaj zanimivega. Opravili so že kar nekaj psiholoških eksperimentov, ki so pokazali, da ljudje posnemamo strmenje drugih ljudi. Vemo, da se pri tem odzivajo specifična možganska omrežja – ko opazimo, da oseba strmi v določeno smer in to spontano posnemamo, da ugotovimo, kaj je tako zelo zanimivo oziroma kaj gledajo. Zelo zanimiv je tudi primer, ko kdo strmi v nas, takrat se začne odvijati drugačen sklop kognitivnih procesov.
Z različnimi metodami preučujejo, kaj se ob vseh teh interakcijah dogaja z našimi možgani. Recimo takrat, ko opazimo, da nas nekdo opazuje.
To aktivira možganske sisteme kot je prefrontalna skorja, ki je povezana z nadzorom vedenja in socialno kognicijo. Nekateri ljudje se ob tem počutijo samozavestno, drugi se začnejo spraševati – ali sem te osebi všeč? Kaj si misli o meni? Skrbi jih, kako so videti. Vse to se seveda razlikuje od konteksta do konteksta. Vsekakor pa ima občutek, da nas nekdo opazuje, močan vpliv na naše možgane in naše vedenje.
Velikokrat pa skušamo biti svojim “plažnim sosedom” tudi podobni.
Za večino teh naših odzivov velja, da so nezavedni. Posnemanje je še ena od oblik tega socialnega vedenja. Ljudje se posnemajo, pa naj bo to drža, govor, hoja, celo moda je lahko neka oblika posnemanja. S tem pokažemo drugim, da smo del skupine, da nam je druga oseba všeč, da želimo vzpostaviti socialni stik. To je torej način, s katerim se povežemo z drugimi ljudmi.
Tokrat se odpravljamo malce višje. Glede na to, da je ravno v preteklem tednu minilo 40 let od vzpona na prvi slovenski osemtisočak, smo tokratno rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon poimenovali kar "Možgani na Makaluju". Nevroznanstveniki so seveda že kar nekaj desetletij nazaj ugotovili, da velika nadmorska višina vpliva na naše možgane, in to na več ravneh, vendar pa ostaja še mnogo odprtih vprašanj. Kaj se torej dogaja z našimi možgani, ko so izpostavljeni razmeram z manj kisika? Kakšno vlogo ima pri tem aklimatizacija in zakaj ni mogoče imeti univerzalnega pojasnila? V radijski bazni tabor smo povabili doktorja Simona Brezovarja, nevropsihologa z ljubljanske Nevrološke klinike, ki se je pred nekaj leti tudi sam podal na raziskovalni odpravi na Elbrus (5.642 m) in Muztagh Ato (7546m). Pripravlja : Mojca Delač.
Jutro. Budilka zvoni. Vstaneš in - še ves zaspan- po nesreči z mezincem na nogi udariš ob rob postelje ali pa ob trenutku nepazljivosti opečeš pri pripravi jutranje skodelice čaja. Seveda bi si želeli, da bi jutranja rutina in nadaljevanje dneva minila brez takšnih zgod in nezgod, a kaj hočemo - bolečina je del našega življenja. In kaj imajo z možgani? Kako jo ozavestijo? In kako je mogoče da človeški organ, sestavljen iz toliko živčnih celic, ne boli? Bolečina bo tudi osrednja tema letošnje konference kognitivna znanost, ki jo prinaša četrtek. Prinesel pa bo tudi rubriko Možgani na dlani- nevron pred mikrofon, tokrat torej, za dobro jutro, neboleče o bolečini!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov