100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Kako se znajdemo v množici brisač in pogledov in primerjav?

V tokratni epizodi naše možgane peljemo – na plažo! In to ne na tisto, kjer uživajo v samoti in je edino, kar slišijo, zvok valov, ki se bližajo obali. Ne. Naše možgane peljemo na plažo, kjer vsako jutro pazljivo namestijo svojo brisačo in pri tem pazijo, da ne pohodijo sosedove. Množica, socialne norme in, seveda – strmenje. Veliko strmenja.  Kako to vpliva na naše možgane? Za pojasnila bomo poprosili prof. dr. Antonio Hamilton, vodjo skupine za socialno nevroznanost na univerzi UCL v Londonu.

V vsaki situaciji, v kateri nastopa več ljudi v različnih kontekstih, se lahko vzpostavi veliko zanimivih socialnih interakcij, nam je povedala. Strmenje in pogledi pa na nas vplivajo na več različnih načinov.

Če hodite po plaži in boste opazili, da vsi gledajo v isto smer, boste tudi sami to storili, saj se vam bo zdelo, da je najbrž kaj zanimivega. Opravili so že kar nekaj psiholoških eksperimentov, ki so pokazali, da ljudje posnemamo strmenje drugih ljudi. Vemo, da se pri tem odzivajo specifična možganska omrežja – ko opazimo, da oseba strmi v določeno smer in to spontano posnemamo, da ugotovimo, kaj je tako zelo zanimivo  oziroma kaj gledajo. Zelo zanimiv je tudi primer, ko kdo strmi v nas, takrat se začne odvijati drugačen sklop kognitivnih procesov.

Z različnimi metodami preučujejo, kaj se ob vseh teh interakcijah dogaja z našimi možgani. Recimo takrat, ko opazimo, da nas nekdo opazuje.

To aktivira možganske sisteme kot je prefrontalna skorja, ki je povezana z nadzorom vedenja in socialno kognicijo. Nekateri ljudje se ob tem počutijo samozavestno, drugi se začnejo spraševati – ali sem te osebi všeč? Kaj si misli o meni? Skrbi jih, kako so videti. Vse to se seveda razlikuje od konteksta do konteksta. Vsekakor pa ima občutek, da nas nekdo opazuje, močan vpliv na naše možgane in naše vedenje.

Velikokrat pa skušamo biti svojim “plažnim sosedom” tudi podobni.

Za večino teh naših odzivov velja, da so nezavedni. Posnemanje je še ena od oblik tega socialnega vedenja. Ljudje se posnemajo, pa naj bo to drža, govor, hoja, celo moda je lahko neka oblika posnemanja. S tem pokažemo drugim, da smo del skupine, da nam je druga oseba všeč, da želimo vzpostaviti socialni stik. To je torej način, s katerim se povežemo z drugimi ljudmi.