100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.

Narkolepsija ali patološka potreba po spanju je ena od več kot 80 motenj spanja

Narkolepsija je bolezen, zaradi katere ponoči spimo manj, slabše, se večkrat prebujamo, podnevi pa smo zaspani, občasno izgubimo moč v mišicah, nismo sposobni govoriti, zaspimo lahko tako rekoč kjer koli – tudi med hojo, službenim sestankom, ko vozimo ali ko nam zobozdravnik brez injekcije proti bolečini vrta po zobu.

“Pride do propada t. i. oreksinskih ali hipokretinskih nevronov, ki se nahajajo v lateralnem hipotalamusu. Gre za nekaj deset tisoč živčnih celic, ki proizvajajo t. i. oreksin ali hipokretin. To je živčni prenašalec, ki je zelo vpleten v vzdrževanje budnosti. Zaradi pomanjkanja tega prenašalca nastopijo vsi ti simptomi. Gre za neko prekrivanje med budnostjo in spanjem. Pojavljajo se epizode spanja med budnostjo in nasprotno – nekateri fenomeni spanja se vrivajo v budnost,” razloži asistentka doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja pri otrocih in mladostnikih iz Splošne bolnišnice Celje.

Sprožilec za to, da zaspimo ali da se pojavi mišični tonus, so predvsem prijetna stanja, ko nam je toplo, ko smo se najedli, ko čutimo ugodje, spanec lahko na primer sproži tudi smeh: “Domneva se, da so za to krive povezave oreksinskega sistema z limbičnim sistemom, predvsem amigdalo. To so sistemi, ki so v živčevju odgovorni za nadzor čustev.”

Narkolepsijo naj bi imelo 200 do 500 ljudi na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih ima to diagnozo približno 100, kar pogosto ugotovijo šele, ko se zgodi kakšna nesreča ali poškodba, ker je človek denimo zaspal na neprimernem mestu. Bolezen ni ozdravljiva.

“Pomembno pa je poudariti, da ljudje z narkolepsijo v 24 urah ne spijo več kot zdravi ljudje, ampak je to njihovo nočno spanje zelo moteno,” ob koncu doda dr. Barbara Gnidovec Stražišar.