Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Narkolepsija ali patološka potreba po spanju je ena od več kot 80 motenj spanja
Narkolepsija je bolezen, zaradi katere ponoči spimo manj, slabše, se večkrat prebujamo, podnevi pa smo zaspani, občasno izgubimo moč v mišicah, nismo sposobni govoriti, zaspimo lahko tako rekoč kjer koli – tudi med hojo, službenim sestankom, ko vozimo ali ko nam zobozdravnik brez injekcije proti bolečini vrta po zobu.
“Pride do propada t. i. oreksinskih ali hipokretinskih nevronov, ki se nahajajo v lateralnem hipotalamusu. Gre za nekaj deset tisoč živčnih celic, ki proizvajajo t. i. oreksin ali hipokretin. To je živčni prenašalec, ki je zelo vpleten v vzdrževanje budnosti. Zaradi pomanjkanja tega prenašalca nastopijo vsi ti simptomi. Gre za neko prekrivanje med budnostjo in spanjem. Pojavljajo se epizode spanja med budnostjo in nasprotno – nekateri fenomeni spanja se vrivajo v budnost,” razloži asistentka doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja pri otrocih in mladostnikih iz Splošne bolnišnice Celje.
Sprožilec za to, da zaspimo ali da se pojavi mišični tonus, so predvsem prijetna stanja, ko nam je toplo, ko smo se najedli, ko čutimo ugodje, spanec lahko na primer sproži tudi smeh: “Domneva se, da so za to krive povezave oreksinskega sistema z limbičnim sistemom, predvsem amigdalo. To so sistemi, ki so v živčevju odgovorni za nadzor čustev.”
Narkolepsijo naj bi imelo 200 do 500 ljudi na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih ima to diagnozo približno 100, kar pogosto ugotovijo šele, ko se zgodi kakšna nesreča ali poškodba, ker je človek denimo zaspal na neprimernem mestu. Bolezen ni ozdravljiva.
“Pomembno pa je poudariti, da ljudje z narkolepsijo v 24 urah ne spijo več kot zdravi ljudje, ampak je to njihovo nočno spanje zelo moteno,” ob koncu doda dr. Barbara Gnidovec Stražišar.
478 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Narkolepsija ali patološka potreba po spanju je ena od več kot 80 motenj spanja
Narkolepsija je bolezen, zaradi katere ponoči spimo manj, slabše, se večkrat prebujamo, podnevi pa smo zaspani, občasno izgubimo moč v mišicah, nismo sposobni govoriti, zaspimo lahko tako rekoč kjer koli – tudi med hojo, službenim sestankom, ko vozimo ali ko nam zobozdravnik brez injekcije proti bolečini vrta po zobu.
“Pride do propada t. i. oreksinskih ali hipokretinskih nevronov, ki se nahajajo v lateralnem hipotalamusu. Gre za nekaj deset tisoč živčnih celic, ki proizvajajo t. i. oreksin ali hipokretin. To je živčni prenašalec, ki je zelo vpleten v vzdrževanje budnosti. Zaradi pomanjkanja tega prenašalca nastopijo vsi ti simptomi. Gre za neko prekrivanje med budnostjo in spanjem. Pojavljajo se epizode spanja med budnostjo in nasprotno – nekateri fenomeni spanja se vrivajo v budnost,” razloži asistentka doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja pri otrocih in mladostnikih iz Splošne bolnišnice Celje.
Sprožilec za to, da zaspimo ali da se pojavi mišični tonus, so predvsem prijetna stanja, ko nam je toplo, ko smo se najedli, ko čutimo ugodje, spanec lahko na primer sproži tudi smeh: “Domneva se, da so za to krive povezave oreksinskega sistema z limbičnim sistemom, predvsem amigdalo. To so sistemi, ki so v živčevju odgovorni za nadzor čustev.”
Narkolepsijo naj bi imelo 200 do 500 ljudi na milijon prebivalcev. V Sloveniji jih ima to diagnozo približno 100, kar pogosto ugotovijo šele, ko se zgodi kakšna nesreča ali poškodba, ker je človek denimo zaspal na neprimernem mestu. Bolezen ni ozdravljiva.
“Pomembno pa je poudariti, da ljudje z narkolepsijo v 24 urah ne spijo več kot zdravi ljudje, ampak je to njihovo nočno spanje zelo moteno,” ob koncu doda dr. Barbara Gnidovec Stražišar.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov