Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove. Vzemite si čas za možgane in čas v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač
Kako poteka zaznavanje časa in kako naj vplivajo tedni samoizolacije?
Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove.
Najprej bi rada poudarila, da se večkrat motimo, ko razmišljamo o zaznavanju časa kot enem pojmu saj obstaja mnogo različnih zaznav tistega, kar bi lahko poimenovali čas. Če pomislimo na primer n prostor. Le redko rečemo, da gre za zaznavanje prostora. Govorimo o prostornini, oddaljenosti, značilnostih prostora. S časom je enako. Ko me kdo vpraša o zaznavanju časa, ne vem, kaj bi odgovorila, saj zame to lahko pomeni trajanje dogodkov, simultanost, kronologijo časa, zgodovino, pa recimo ritem, če govorimo o zaznavanju glasbe, zraven sodi tudi človeška sposobnost, da razmišljamo vnaprej, kaj bomo počeli jutri ali prihodnje leto. Vse to je zame primer tega, kaj zaznavanje časa pomeni za ljudi, pri tem pa smo si posamezniki zelo različni.
Zakaj se nam zdi, da čas v izolaciji po eni strani teče hitro, po drugi se pa tako vleče?
Kratek odgovor na to bi bil, da je nekaj, čemur pravimo perspektiva časa, to je dojemanje časa v tem trenutku, in retrospektiva- to je spominjanje tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Retrospekcija seveda pomeni kognitivno višje, zahtevnejše procese, saj si moramo predstavljati nek časovni razpon in določiti, kje smo zdaj in kaj se je zgodilo prej. Da bi to lahko pojasnili na trenutnih razmerah, potrebujemo študije, zato lahko le špekuliram. Morda pride do tega, da izgubimo pomembne časovne točke, časovne mejnike v našem življenju. Te so lahko družbeno vzpostavljeni, kot recimo to, da delamo od ponedeljka do petka, za vikend smo pa prosti. Te cikli so v času izolacije porušeni. Preteklost postane torej ta sam, celoten trenutek, ki mu rečemo doba izolacije, niti ga ne štejemo več po tednih. Kolektivni spomin postane torej to – čas, ki smo bili vsi izolirani.
481 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove. Vzemite si čas za možgane in čas v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač
Kako poteka zaznavanje časa in kako naj vplivajo tedni samoizolacije?
Pa je že konec aprila! Kako hitro ali počasi vam tečejo te dnevi in tedni? Morda pa kar oboje? Hitro mineva, hkrati se pa vreče? O zaznavanju časa se bomo pogovarjali v tokratni epizodi Možgani na dlani. Katera omrežja so pri tem najbolj aktivna? Kaj je največji izziv za preučevanje? Kaj je odvisno od posameznika in katere značilnosti so skupne vsem? Zakaj je dojemanje časa v izolaciji navadno drugačno? Z nami bo francoska nevroznanstvenica prof. dr. Virginie van Wassenhove.
Najprej bi rada poudarila, da se večkrat motimo, ko razmišljamo o zaznavanju časa kot enem pojmu saj obstaja mnogo različnih zaznav tistega, kar bi lahko poimenovali čas. Če pomislimo na primer n prostor. Le redko rečemo, da gre za zaznavanje prostora. Govorimo o prostornini, oddaljenosti, značilnostih prostora. S časom je enako. Ko me kdo vpraša o zaznavanju časa, ne vem, kaj bi odgovorila, saj zame to lahko pomeni trajanje dogodkov, simultanost, kronologijo časa, zgodovino, pa recimo ritem, če govorimo o zaznavanju glasbe, zraven sodi tudi človeška sposobnost, da razmišljamo vnaprej, kaj bomo počeli jutri ali prihodnje leto. Vse to je zame primer tega, kaj zaznavanje časa pomeni za ljudi, pri tem pa smo si posamezniki zelo različni.
Zakaj se nam zdi, da čas v izolaciji po eni strani teče hitro, po drugi se pa tako vleče?
Kratek odgovor na to bi bil, da je nekaj, čemur pravimo perspektiva časa, to je dojemanje časa v tem trenutku, in retrospektiva- to je spominjanje tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Retrospekcija seveda pomeni kognitivno višje, zahtevnejše procese, saj si moramo predstavljati nek časovni razpon in določiti, kje smo zdaj in kaj se je zgodilo prej. Da bi to lahko pojasnili na trenutnih razmerah, potrebujemo študije, zato lahko le špekuliram. Morda pride do tega, da izgubimo pomembne časovne točke, časovne mejnike v našem življenju. Te so lahko družbeno vzpostavljeni, kot recimo to, da delamo od ponedeljka do petka, za vikend smo pa prosti. Te cikli so v času izolacije porušeni. Preteklost postane torej ta sam, celoten trenutek, ki mu rečemo doba izolacije, niti ga ne štejemo več po tednih. Kolektivni spomin postane torej to – čas, ki smo bili vsi izolirani.
Nedotakljivih v digitalnih odnosih ni, so le bolj in manj občutljivi. Težko si priznamo, a dejstvo je, da preveč časa preživimo s telefoni v rokah, stalna dosegljivost in priklopljenost posledično prinašata razpršeno pozornost in se polastita tudi kakovostnega spanca. Namesto, da bi kdaj raje imeli “možgane na paši”, jih prepuščamo digitalnim dražljajem. Tako se spreminjajo tudi odnosi v realnem svetu. Najbolj ranljivi so otroci in mladostniki, še posebej, ker družabna omrežja lahko predstavljajo iluzijo, kako kakovostno in “instagramično” je življenje drugih. Nezdravi digitalni odnosi nas lahko spravijo v stisko. Kaj pa se ob tem dogaja v možganih? Kdaj lahko digitalni odnosi prestopijo mejo odvisnosti? In zakaj naši možgani tako hlepijo po občutku povezanosti? Razpravljamo s psihologinjo dr. Amy Orben, nevropediatrinjo in znanstvenico dr. Tino Bregant in psihoterapevtom Petrom Topićem. Avtorja: Mojca Delač in Luka Hvalc
Vse štiri marčevske epizode bomo namenili temi letošnjega Tedna možganov. To so – odnosi. Tokrat jih povežemo z virtualnim svetom in družbenimi omrežji. Koliko časa ste danes namenili različnim družbenim aplikacijam na svojem telefonu? Kako mobilna in družbena omrežja vplivajo na naša nevronska? Z nami bosta dr. Tina Bregant in dr. Amy Orben.
Možgani so sestavljeni iz skoraj sto milijard živčnih celic. In ko so naši nevroni v odnosu z nevroni drugega človeka, je aktiviran cel spekter omrežij v možganih. Na valovih odnosov se znajdemo zelo različno, včasih smo veseli, še večkrat razočarani. Socialna zavrnitev se v možganih dotakne istih področij kot fizična bolečina. Razviti normalen in zdrav odnos je zelo težko, kakovostni odnosi od nas zahtevajo, da si vzamemo čas. Tega pa nam kronično primanjkuje. Od kakovosti odnosov je zelo odvisno naše psihofizično zdravje, v sodobni tržno usmerjeni družbi je vse bolj prisoten tudi “kult” izgorelosti. Iz katerih zdravih izhodišč lahko razvijemo kakovostne odnose in dobro psihofizično počutje? V razpravi sodelujeta specialistka psihiatrije Breda Jelen Sobočan in predstojnik centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Borut Škodlar. Serijo oddaj Možgani na Frekvenci X : Na valovih odnosov pripravljata Mojca Delač in Luka Hvalc.
Se vam je že zgodilo, da ste se s partnerjem, prijateljem, sodelavcem spominjali nečesa izpred nekaj mesecev ali let, nato pa se sprli, saj ste se dogodka ali katere od njegovih podrobnosti spominjali različno? Če boste dobro poslušali današnjo oddajo Možgani na dlani, verjamemo, da do takšnih situacij ne bo več prihajalo. Razlog za to so namreč naši lažni spomini. O njih v nadaljevanju dr. Sanja Šešok, vodja nevropsihološke dejavnosti na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, prof. dr. Grega Repovš z ljubljanske filozofske fakultete, dr. Miha Hafner s pravne fakultete Univerze v Ljubljani in Andreja Gradišar.
64 črno-belih polj in 32 črnih in belih figur. In število možnih potez, ki presega število atomov v nam vidnem vesolju. Šah je igra, ki s človekom sobiva že stoletja in je veliko več kot le izjemno urjenje miselnih sposobnosti. Svet šaha odpira pisan svet možnosti za raziskovanje človekove kognicije, hkrati pa je lahko tudi terapevtsko sredstvo in kot pravi dr. psihologije, velemojstrica Jana Krivec »miniatura življenja«. V svet šaha in možganov zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
Te dni je vse okoli nas veliko srčkov in pogovorov o ljubezni. In najbrž bi ob besedi »čustva« marsikdo hitro pomislil prav na ljubezen- a gre seveda samo za delček pisanega mozaika naših emocij, ki pa niso nujno vedno pozitivne. Tudi čustva imajo svojo zgodbo in rastejo skupaj s človekom. Kako se razvijajo v prvih mesecih po našem rojstvu bomo raziskovali s pomočjo razvojne psihologinje prof. dr. Urške Fekonja.
Propriocepcijo bi zelo poenostavljeno lahko opisali kot sposobnost zaznavanja in občutenja našega telesa v prostoru. To ste najbrž že mnogi ozavestili pri kakšnem sproščanju ko je bilo treba »sprostiti desno stopalo, levo roko, prste na njej in tako naprej«. Vsakodnevno pa je propriocepcija izredno pomemben del našega gibanja, ravnotežja in koordinacije. Že rimski filozof in zdravnik Galen je v 2. stoletju našega štetja raziskoval zavest o našem telesu v prostoru, seveda pa je minilo mnogo stoletij, preden je prišlo do raziskav, ki so pripeljale do znanja, kot ga imamo danes. Tokrat torej ne bomo razmigali samo svojih možganov, pač pa celotno telo. Kako je oboje povezano pa v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
V pretekli epizodi smo že spoznali Davida Mzeeja, ki je pred dobrimi devetimi leti zaradi poškodbe pri gimnastiki postal paraplegik, z neverjetno voljo, razvojem medicine in tehnologije pa danes lahko počne marsikaj, česar si takrat gotovo ne bi niti mislil. Tudi hodi. V tej epizodi bosta o njegovi zgodbi in prihodnosti tovrstne terapije govorila prof. dr. Gregoire Courtine, profesor na Centru za Nevroprostetiko Inštituta Brain Mind v Lozani, ki je razvil posebne elektrode, in prof. dr. Jocelyne Bloch, nevrokirurginja, ki jih je Davidu vstavila v telo. Pripravlja: Mojca Delač.
David Mzee je bil pred dobrimi devetimi leti tik pred diplomo za učitelja športne vzgoje, ko mu je nesreča med gimnastiko spremenila življenje. Dobro se spomni 9. novembra leta 2010, ko se je zbudil v bolnišnični postelji in se ni mogel premikati. Z neverjetno voljo, napredkom raziskav in tehnologije ter ob pomoči čudovitega sveta nevroplastičnosti možganov je njegova zgodba zdaj drugačna. O tem bo pripovedoval v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Naši možgani so prava zakladnica različnih tipov celic, ki se med seboj povezujejo in tvorijo zares edinstven svet dogajanja. Prav zaradi tega je pri možganih zdravljenje z matičnimi celicami poseben izziv. Oktobra lani je v New Yorku potekala znanstvena konferenca ameriškega raziskovalnega inštituta, specializiranega za matične celice, ki se jo je udeležila tudi doc. dr. Maša Čater, z Inštituta za predklinične vede Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. O novih dognanjih na področju matičnih celic, atlasu celičnih usod in še čem bo pripovedovala v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Maryanne Wolf je nevroznanstvenica, specializirana za področje razvojne psiholingvistike, predavateljica, avtorica knjig in člankov, ki je svoje delo posvetila predvsem otrokom in pismenosti povsod po svetu. Pravi, da ljudje niso bili rojeni za branje, da je to »nova iznajdba«, stara komaj kakšnih 6000 let, in da gre, tudi z vidika kompleksnosti možganskih omrežij, ki pri tem sodelujejo, za eno najkompleksnejših stvari, ki se jih človek lahko nauči. Seveda zato pogosto nastajajo težave. Tudi o tem bo govorila v četrtkovi epizodi oddaje Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Oddajo je pripravila Mojca Delač.
Leto 2019 je na področju nevroznanosti in znanj o naših možganih znova prineslo kopico novih spoznanj. V naš radijski studio smo v prvi januarski oddaji Možgani na dlani povabili nevrologa prof. dr. Zvezdana Pirtoška, predstojnika katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti, in ga vprašali, katere tri raziskave so se njemu osebno vtisile v spomin v letu, ki se je izteklo.
Zadnjo epizodo v letu bomo začinili. Ingver prihaja iz Azije in so ga po nekaterih podatkih uporabljali že pred 6000 leti. Tudi v prazničnem zimskem času pogosto zadiši po njem. Od ingverjevega peciva do toplih napitkov. Koliko pa je že znanega o učinkovinah ingverja ter o tem, kako deluje na naše možgane? O tem se bomo pogovarjali s prof. dr. Mojco Kržan, predstojnico Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo v Ljubljani. Pripravlja: Mojca Delač.
Sto milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na Twitterju (@mozganinadlani).
»Predstavljate si, da ste mornarji, nekaj sto let nazaj, imate kompas in želite priti na sever…«. Tako svojo analogijo z oceanom podatkov, ki jih imajo na voljo o možganih, nevrobiologiji in vedenju, začenja profesor psihiatrije, dr. Alan Antičevič z medicinske šole na Yalu. O napredku, do katerega je pripeljala tehnologija, o tem, zakaj kljub vsemu »navigacija« še vedno ne zmore pripeljati do točno določene točke oz. osebe in zakaj kljub temu, da se pravzaprav na področju duševnega zdravja odvijajo raziskave, ki so se včasih zdele kot znanstvena fantastika, še ne znajo pozdraviti hudih duševnih bolezni – v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Profesor Dixon Chibanda je psihiater, akademik in raziskovalec iz Zimbabveja ter direktor raziskovalne iniciative za duševno zdravje v Afriki – AMARI. Svet se sooča z epidemijo depresije, in afriška celina seveda ni izvzeta. Profesor Chibanda je v Zimbabveju začel s tako imenovanimi »klopmi prijateljstva«, projektom, pri katerem »babice«, starejše ženske v skupnosti, izurijo, da na podlagi vedenjsko kognitivne terapije svetujejo in pomagajo posameznikom, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Želi si, da bi se projekt razširil po vsem svetu. O možganih in duševnem zdravju bo razmišljal v četrtek ob 7.35 na Prvem.
»Razmišljanje, refleksija, čudenje in radovednost so še vedno izjemno pomembni« pravi prof. dr. Edvard Moser, ki je leta 2014 skupaj z May Britt Moser in Johnom O'Keefom prejel Nobelovo nagrado za področje medicine in fiziologije. Prejeli so jo za odkritje nečesa, čemur bi lahko zelo poenostavljeno rekli »naš notranji GPS«. Gre za celice, ki so povezane z našim prostorskim zaznavanjem, orientacijo in navigacijo. Kaj vse se je zgodilo na področju v zadnjih petih letih? Kaj imajo mrežne celice s spanjem in kaj je to 'kognitivno zdravje'? O vsem tem je prof. dr. Edvard Moser spregovoril posebej za oddajo Možgani na dlani. Prisluhnili mu boste lahko v četrtek ob 7.35 na Prvem.
Niz novembrskih epizod oddaj o ALS končujemo z vprašanjem – kako naprej? To je vprašanje, ki ga je avtorica oddaj Mojca Delač zastavila mag. Stanki Ristič Kovačič, prof. dr. Borisu Roglju, prof. dr. Ammarju Al Challabiju in doc. dr. Blažu Koritniku. Vsak med njimi je tesno poklicno povezan s to boleznijo in ima dolgoleten vpogled v razvoj znanja o amiotrofični laterarni sklerozi. Navdih vsemu pa bo seveda tudi tokrat zgodba Dabiza Riana. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem.
V tretji epizodi niza oddaj o ALS se bomo posvetili psihosocialni oskrbi oseb s to boleznijo in vlogi bližnjih, okolice in prijateljev. Z nami bo Kaja Petek, biopsihologinja, strokovna sodelavka na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo in pa seveda »Ekipa« - Dabiz, Capi in Or, s svojimi izkušnjami.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.
Neveljaven email naslov