Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Simfonični orkester iz Stavangerja je 17. januarja 2020 v svoji matični dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju gostil enega najuglednejših norveških pianistov Christiana Ihleja Hadlanda, rojenega leta 1983 prav v tem kraju. Spored je poleg priljubljenega Klavirskega koncerta št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, v katerem se je Hadland predstavil kot solist, obsegal še Beethovnovo uverturo Blagoslov hiše, op. 124, Cherubinijevo Pogrebno koračnico in Simfonijo št. 103 v Es-duru z vzdevkom 'S tremolom po pavkah' Josepha Haydna. Dirigiral je Jan Willem de Vriend.
4 epizod
Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.
Simfonični orkester iz Stavangerja je 17. januarja 2020 v svoji matični dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju gostil enega najuglednejših norveških pianistov Christiana Ihleja Hadlanda, rojenega leta 1983 prav v tem kraju. Spored je poleg priljubljenega Klavirskega koncerta št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, v katerem se je Hadland predstavil kot solist, obsegal še Beethovnovo uverturo Blagoslov hiše, op. 124, Cherubinijevo Pogrebno koračnico in Simfonijo št. 103 v Es-duru z vzdevkom 'S tremolom po pavkah' Josepha Haydna. Dirigiral je Jan Willem de Vriend.
Simfonična glasba Franza Schuberta in Franza Berwalda v izvedbi švedskih glasbenikov. Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 12. maja lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Tam je nastopil Simfonični orkester Švedskega radia, ki mu je za dirigentskim pultom poveljeval legendarni švedski dirigent Herbert Blomstedt. 97-letni Blomstedt je bil šef dirigent tega orkestra v letih od 1977 do 1982, danes pa je njegov častni dirigent. V svoji bogati karieri je kot šef dirigent vodil tudi druge slovite orkestre, kot so orkester Saške državne kapele iz Dresdna, orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfoniki iz San Francisca. Spored je obsegal dve nekoliko redkeje izvajani simfonični partituri iz obdobja glasbene romantike – Schubertovo Simfonijo št. 6 v C-duru in Berwaldovo 2. simfonijo, z vzdevkom 'Capricieuse'.
Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je 21. junija letos nastopil v svoji matični dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Zasedbo je na koncertu vodil danski dirigent Nikolaj Szeps-Znaider. Kot solist se je v Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 1 v C-duru, op. 15 predstavil poljski pianist Piotr Anderszewski, delo pa sta uokvirila še kratka skladba uverturne narave, prežeta z Beethovnovimi motivi (njen naslov je Subito con forza, Nenadoma z močjo), sodobne južnokorejske skladateljice Unsuk Čin in pa morda najbolj priljubljena simfonija Petra Iljiča Čajkovskega – Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64.
V duhu olimpijskih iger v Parizu tokratno oddajo namenjamo francoskim izvajalcem in glasbi. Izbrali smo koncert Filharmonikov Francoskega radia, ki so 27. maja letos nastopili v Dvoržakovi dvorani praškega Rudolfinuma v sklopu tamkajšnjega priznanega mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad. Orkestru je dirigiral eden najopaznejših predstavnikov slovite finske dirigentske šole Mikko Franck, spored pa je z eno izjemo sestavljala glasba francoskih glasbenih ustvarjalcev. V uvodu je zvenela Uvertura v Es-duru, op. 24 Louise Dumont Farrenc. Sledila je prva izvedba novega dela sodobnega češkega skladatelja Kryštofa Mařatke z naslovom Svetišča – v globinah jamskih slikarij, ki je v svojem bistvu koncert za violino in orkester. Delo, za katero je med Parizom in Prago razpet skladatelj našel navdih v prazgodovinskih jamskih slikah, sta pri njem družno naročila festival Praška pomlad in Francoski radio, Mařatka pa ga je posvetil violinistu Amauryju Coeytauxu, ki ga je kot solist tudi krstno izvedel. Spored sta zaokrožili še skladbi Mauricea Ravela – suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa ter La Valse.
Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.
Neveljaven email naslov