Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 10 let od smrti tržaškega skladatelja, slavista, glasbenika, šolnika in vsestranskega kulturnega delavca Pavla Merkuja. Pomemben del svojega skladateljskega opusa je posvetil človeškemu glasu, precejšnje število tudi zborovskim skladbam s sakralno vsebino. Med drugim je avtor Maše o božjem usmiljenju, Maše zadušnice in nekaterih priredb slovenskih ljudskih pesmi z nabožno vsebino.
9 epizod
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
Letos mineva 10 let od smrti tržaškega skladatelja, slavista, glasbenika, šolnika in vsestranskega kulturnega delavca Pavla Merkuja. Pomemben del svojega skladateljskega opusa je posvetil človeškemu glasu, precejšnje število tudi zborovskim skladbam s sakralno vsebino. Med drugim je avtor Maše o božjem usmiljenju, Maše zadušnice in nekaterih priredb slovenskih ljudskih pesmi z nabožno vsebino.
Keur Moussa ali v prevodu Hiša Mojzesa stoji v bližini mesta Dakar v afriškem Senegalu. Leta 1963 jo je ustanovilo devet francoskih menihov iz Solesmesa, z namenom, da bi kristjanom v pretežno muslimanski državi omogočili versko življenje v polnosti; da bi z njimi – benediktinci, sodelovali pri molitvi in delu, nekristjanom pa približali način njihovega življenja. Liturgija je privzdignjena in ozaljšana z glasbo – ta pomeni nekakšen preplet francoskega in afriškega duhovnega izročila. Francoski in senegalski menihi, ki skupaj živijo v samostanu, so ustvarili poseben tip glasbe – preplet francoskih melodij, gregorijanskega korala, z afriškimi tradicionalnimi instrumenti, ki jo boste lahko slišali tudi v tokratni oddaji.
Tokrat vas vabimo k poslušanju stare španske glasbe,natančneje, sakralne glasbe iz tako imenovane španske »zlate dobe«. To več kot stoletno obdobje vsestranskega kulturnega in gospodarskega razcveta se je začelo v začetku 16. stoletja, za vladanja cesarja Karla Petega, svoj vrh pa je doseglo v letu 1580, ko je kralj Filip Drugi zavzel portugalsko kraljestvo. Španija je z ameriškimi, afriškimi in indijskimi kolonijami ter najmočnejšo trgovsko mornarico na svetu postala svetovna velesila.
Lepa si, Roža Marija je naslov zgoščenke, na kateri so zbrane slovenske ljudske pesmi, ki častijo Marijo. Nekatere med njimi se sliši po naših cerkvah, še več je tistih, ki niso namenjene liturgiji, ampak se jih prepeva ob tako imenovanih ljudskih pobožnostih, ob vsakdanjih opravilih, na romanjih in ob praznikih. Kot je v knjižici zgoščenke zapisala g. Adrijana Gaberščik, vodja Pevk pri Akademski folklorni skupini France Marolt, ki tovrstno glasbo tudi izvajajo, »ene in druge predstavljajo veliko bogastvo naše ljudske glasbe«, s prepevanjem in tudi z zgoščenko, iz katere boste v današnji oddaji lahko slišali bolj ali manj znane Marijine napeve, pa ta neprecenljiva kulturna dediščina prehaja iz roda v rod.
Armenska cerkev je v marsičem podobna pravoslavni, tudi po glasbi, hkrati priznava katoliški nauk in papeževo vrhovno oblast. In kakšna je glasba? Zborovski pevci, tako ženske kot moški, morajo nositi posebne, liturgične tunike, za razliko od pravoslavne cerkve se v armenski uporabljajo orgle. Armensko liturgično petje sicer velja za eno najbolj eksotičnih na Vzhodu, je zelo spevno in, morda zaradi nenaklonjene zgodovine, tudi polno melanholije; kljub temu, poleg psalmov in molitev, premore več kot tisoč hvalnic.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Neveljaven email naslov