Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z glasbo se bomo tokrat mudili v sončni Kataloniji, kjer stoji znameniti benediktinski samostan Santa Maria de Montserat, blizu Barcelone. V njem poleg verskega že stoletja obstoja razvejano in bogato glasbeno življenje, znotraj katerega deluje tudi več zborovskih sestavov. V njihovi izvedbi bodo zvenele skladbe, namenjene Mariji, njihov avtor pa je Angel Rodamilans, katalonski benediktinski menih in skladatelj, ki je živel in deloval konec 19. in v začetku 20. stoletja.
9 epizod
V oddaji Musica sacra lahko prisluhnete sakralni glasbi, ki je nastala v različnih zgodovinskih obdobjih in izpod peres različnih glasbenih ustvarjalcev. Prek glasbe in komentarjev se hkrati predstavljajo različne liturgije, obredi, pa tudi ljudski običaji in navade posameznih religij. Vsebina oddaje se nanaša tudi na posamezne - pomembnejše krščanske praznike cerkvenega leta, tako katoliške, kot evangeličanske in pravoslavne. Oddajo občasno popestrijo intervjuji z različnimi gosti, ki prek pogovora in izbrane glasbe razkrivajo svoj pogled na sakralno glasbeno umetnost in življenje nasploh.
Z glasbo se bomo tokrat mudili v sončni Kataloniji, kjer stoji znameniti benediktinski samostan Santa Maria de Montserat, blizu Barcelone. V njem poleg verskega že stoletja obstoja razvejano in bogato glasbeno življenje, znotraj katerega deluje tudi več zborovskih sestavov. V njihovi izvedbi bodo zvenele skladbe, namenjene Mariji, njihov avtor pa je Angel Rodamilans, katalonski benediktinski menih in skladatelj, ki je živel in deloval konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Poletje je čas potovanj, romanj, dopustovanj, zato morda ne preseneča, če v tem času, natančneje 24. julija goduje sv. Krištof. Eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili je namreč tudi zavetnik avtomobilistov in pilotov, pa tudi čolnarjev, splavarjev, nosačev in voznikov, romarjev in popotnikov. Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec in kot mučenca ga častijo tako na Vzhodu kot Zahodu. Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, celo njegova izredna postava je zrasla iz legende. Pa tudi nekaj glasbe je nastalo v čast temu svetniku, tako ljudske kot izpod peresa bolj ali manj imenitnih glasbenih ustvarjalcev.
V teh dneh godujeta sv. Ciril in Metod, apostola, ki imata poseben pomen tudi za Slovence, saj sta širila krščansko vero v stari cerkveni slovanščini. To je bil prvi knjižni jezik Slovanov, ki je danes živ v pravoslavnih cerkvah in pri glagoljaški liturgiji. Glagoljaši so sicer delovali tudi na Slovenskem, v stari cerkveni slovanščini pa so ustvarjali in še vedno ustvarjajo nekateri primorski skladatelji, med njimi Vasilij Mirk, ki je uglasbil Liturgijo sv. Janeza Zlatoustega. Od skladateljevega rojstva letos mineva 140 let.
Sveti Peter in Pavel sta svetnika, ki godujeta prav v teh dneh, natančneje 29. junija; navdihnila sta tudi številne glasbenike, da so za ta praznik ustvarjali vedno nove kompozicije. A ne le glasbenike, tudi druge – arhitekte, slikarje, kiparje in vse, ki sodelujejo pri graditvi božjih hramov… V Rimu je tako nastala znamenita bazilika, posvečena sv. Petru, v Londonu pa sv. Pavlu, kjer ima posebno, častno mesto tudi glasba; vélike orgle s štirimi manuali, še troje manjših orgel, štirje različni zborovski sestavi, s kopico dirigentov ter organistov in zvonovi, ki ob praznikih še posebej mogočno zadonijo – vse to daje katedrali poseben čar in vzdušje.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Neveljaven email naslov