Na današnji dan leta 1784 se je v Šentilju v Zgornjem Rožu na Koroškem rodil zbiralec ljudskega blaga in pesnik  MATIJA  SCHNEIDER. Kot duhovnik je delal v koroških župnijah, od leta 1815 pa je bil profesor v celovškem semenišč  u. Pod Japljevim, Jenkovim in Kopitarjevim vplivom je začel delovati kot narodni preroditelj, jezikoslovec in literat. Zbiral je tudi narodno blago in zapisoval ljudsko besedje. Čeprav je pesnil, je znana le ena njegova pesem – “Prebujenje k veselju” – ki je bila objavljena v Kranjski čbelici. Sicer pa Matiji Schneiderju pripisujejo tudi “vratenski rokopis” s številnimi domoljubnimi pesmimi z razmeroma bojevitimi idejami iz leta 1817.

——

V zgodovini slovenskega tiskarstva ima pomembno mesto tiskar in založnik JOŽEF BLAZNIK. Rodil se je na današnji dan leta 1800 v Idriji. Tiskarske obrti se je izučil v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi v tujini. Od leta 1828 je vodil Retzerjevo tiskarno v Ljubljani, že naslednje leto pa je postal njen lastnik in jo razvil v najboljšo takratno slovensko tiskarno. Tiskal je slovenske in nemške tiske za naročnike in za svojo lastno založbo. S tiskanjem najpomembnejših del tistega časa je podpiral slovensko knjižno produkcijo.

Tako je natisnil “Kranjsko čbelico”, Prešernov “Krst pri Savici”” in “Poezije”, Korytkove “Slovenske pesmi kranjskega naroda”, Linhartov “Veseli dan ali Matiček se ženi”, Vodnikove “Pesmi” in “Kuharske bukve”, Bleiweisovo “Slovensko berilo” ter tiskal časnike “Kmetijske in rokodelske novice”, “Slovenski cerkveni časopis”, “Slovenijo” in “Ljubljanski časnik”. Tiskar in založnik Jožef Blaznik je tudi organiziral sodelovanje med tiskarji in bil predsednik Društva za izobraževanje tiskarjev v Ljubljani.

—–

Edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi, Radio Kričač, se je  od novembra leta 1941 do aprila 1942  nekajkrat na teden s kratkimi, petnajstminutnimi oddajami oglašala iz različnih stanovanj v Ljubljani. Edino daljšo oddajo so posvetili 8. februarju; obletnica Prešernove smrti je bila med vojno namreč najpomembnejši praznik v narodnoosvobodilnem taboru.

Oddajo so pripravljali mesec dni, improvizirani studio pa so uredili v eni izmed hiš na Starem trgu. Iz uradne ljubljanske radijske postaje jim je uspelo prinesti različno gradivo in gramofonske plošče  s slovensko vokalno in instrumentalno glasbo, sposodili pa so si tudi prenosni gramofon. Ta je pozneje med oddajo povzročil sicer edini spodrsljaj: ker so ga pozabili naviti, se je sredi predvajanja ustavil.

Enourna oddaja se je na večer pred obletnico Prešernove smrti na današnji dan leta 1942 začela s pesmijo Naprej, zastava slave, končala pa s himno Hej, Slovani. Zaradi imenitnega govora pisatelja Prežihovega Voranca, recitacij, glasbe in drugih sporočil so bili Kričačevi poslušalci nad oddajo, ki je bila hkrati prvi umetniški program ilegalne radijske postaje v Evropi med drugo svetovno vojno, navdušeni.

—–

Hokej na ledu je športna igra indijanskega izvora, ki je okoli leta 1890 iz Kanade prišla v Evropo., v Jugoslavijo pa šele po prvi svetovni vojni; prva tekma je bila leta 1924 v Zagrebu. Zaradi pomanjkanja opreme je bil razvoj razmeroma počasen. Ljubljanski športni klub Ilirija je dobil opremo šele leta 1929; največ zaslug za to sta imela inženir Stanko Bloudek in dolgoletni vodja in trener hokejistov Viktor Vodišek.

Prva uradna hokejska tekma v Sloveniji  je potekala na današnji dan leta 1932 v Kamniku med domačim moštvom in Ilirijo, poznejšim Triglavom oziroma Olimpijo. Še isti mesec sta bili prvi mednarodni tekmi z moštvoma iz Celovca in Beljaka. Januarja leta 1939 je bilo v Ljubljani prvo državno prvenstvo – zmagala je Ilirija – kmalu nato pa je jugoslovanska reprezentanca prvič nastopila tudi na svetovnem prvenstvu; večino moštva so sestavljali Ilirjani.