Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze
Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole
Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Ada Škerl je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do leta 1982 pa lektorica na našem radiu.
*Posnetek Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, je uresničila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. To je bila prva prava zbirka intimistične poezije po drugi vojni pri nas. Literarna zgodovina pesnici vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike. Njen nastanek je spodbudila smrt mladostne ljubezni, študenta medicine Žaneta, ki mu je prvenec tudi posvetila, čeprav nista bila nikoli par. V petdesetih letih je spoznala Sonjo Plaskan, se zbližala z njo in skupaj sta preživeli 49 let v Mariboru in Ljubljani. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena. Leta 1992 je izšel izbor njenih pesmi z za njeno poezijo značilnim naslovom “Temna tišina”. Pisala je tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine.
Pesnica Ada Škerl, katere estetika je bila v obdobju po drugi svetovni vojni nesprejemljiva, saj se je uprla kolektivnemu doživljanju sveta, danes pa ji literarna zgodovina vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike, se je rodila v Ljubljani – na današnji dan pred 100 leti (1924).
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze
Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole
Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Ada Škerl je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do leta 1982 pa lektorica na našem radiu.
*Posnetek Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, je uresničila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. To je bila prva prava zbirka intimistične poezije po drugi vojni pri nas. Literarna zgodovina pesnici vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike. Njen nastanek je spodbudila smrt mladostne ljubezni, študenta medicine Žaneta, ki mu je prvenec tudi posvetila, čeprav nista bila nikoli par. V petdesetih letih je spoznala Sonjo Plaskan, se zbližala z njo in skupaj sta preživeli 49 let v Mariboru in Ljubljani. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena. Leta 1992 je izšel izbor njenih pesmi z za njeno poezijo značilnim naslovom “Temna tišina”. Pisala je tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine.
Pesnica Ada Škerl, katere estetika je bila v obdobju po drugi svetovni vojni nesprejemljiva, saj se je uprla kolektivnemu doživljanju sveta, danes pa ji literarna zgodovina vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike, se je rodila v Ljubljani – na današnji dan pred 100 leti (1924).
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Neveljaven email naslov