Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze
Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole
Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Ada Škerl je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do leta 1982 pa lektorica na našem radiu.
*Posnetek Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, je uresničila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. To je bila prva prava zbirka intimistične poezije po drugi vojni pri nas. Literarna zgodovina pesnici vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike. Njen nastanek je spodbudila smrt mladostne ljubezni, študenta medicine Žaneta, ki mu je prvenec tudi posvetila, čeprav nista bila nikoli par. V petdesetih letih je spoznala Sonjo Plaskan, se zbližala z njo in skupaj sta preživeli 49 let v Mariboru in Ljubljani. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena. Leta 1992 je izšel izbor njenih pesmi z za njeno poezijo značilnim naslovom “Temna tišina”. Pisala je tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine.
Pesnica Ada Škerl, katere estetika je bila v obdobju po drugi svetovni vojni nesprejemljiva, saj se je uprla kolektivnemu doživljanju sveta, danes pa ji literarna zgodovina vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike, se je rodila v Ljubljani – na današnji dan pred 100 leti (1924).
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze
Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole
Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Ada Škerl je leta 1950 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz slavistike, bila nato urednica pri založbi Mladinska knjiga ter gimnazijska profesorica v Škofji Loki, od leta 1957 do leta 1982 pa lektorica na našem radiu.
*Posnetek Z intimističnimi izpovednimi pesmimi, predvsem ljubezenskimi z gradnikovskim razpoloženjem, je uresničila nasprotje prevladujočemu povojnemu pesnjenju o kolektivističnem doživljanju, a uradna kritika je njeno zbirko »Senca v srcu« leta 1949 zavrnila. To je bila prva prava zbirka intimistične poezije po drugi vojni pri nas. Literarna zgodovina pesnici vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike. Njen nastanek je spodbudila smrt mladostne ljubezni, študenta medicine Žaneta, ki mu je prvenec tudi posvetila, čeprav nista bila nikoli par. V petdesetih letih je spoznala Sonjo Plaskan, se zbližala z njo in skupaj sta preživeli 49 let v Mariboru in Ljubljani. Tudi poznejša poezija v zbirki »Obledeli pasteli« je neposredno čustvena. Leta 1992 je izšel izbor njenih pesmi z za njeno poezijo značilnim naslovom “Temna tišina”. Pisala je tudi otroške pesmi in prevajala iz francoščine.
Pesnica Ada Škerl, katere estetika je bila v obdobju po drugi svetovni vojni nesprejemljiva, saj se je uprla kolektivnemu doživljanju sveta, danes pa ji literarna zgodovina vse bolj priznava pomembno mesto v razvoju sodobne slovenske lirike, se je rodila v Ljubljani – na današnji dan pred 100 leti (1924).
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov