Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko

Pesnik  in  pisatelj  Stanko Vuk je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved.

Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na drugem tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.  Umor je bil sprva pripisan protirevolucionarni strani.

Novejše raziskave pa po mnenju zgodovinarja dr. Egona Pelikana govorijo o tem, da so morilci prišli iz vrst varnostnoobveščevalne službe Osvobodilne fronte. Na podlagi arhivskih dokumentov smemo po njegovem mnenju sklepati, da so se ga komunistični voditelji hoteli znebiti, ker bi jim znotraj Osvobodilne fronte lahko ustvarjal resne težave in okrepil njihove politične tekmece.

Stanko Vuk je sprva objavljal v nelegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”.

Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil leta 1912 v Trstu.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*