Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narodopisec in pisatelj METOD TURNŠEK je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.
V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
—–
Operni režiser HINKO LESKOVŠEK se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih. Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.
—–
Na današnji dan leta 1931 se je v Ljubljani rodil kemik in gospodarstvenik LEV PREMRU. Leta 1949 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora na Golem otoku in v Bileći; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Leta 1965 je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter izredni profesor organske kemijske tehnologije.
Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, na mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru je leta 1985 dobil Kraigherjevo nagrado, desetletje pozneje pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Narodopisec in pisatelj METOD TURNŠEK je študiral na teološki fakulteti v Ljubljani in bil leta 1934 posvečen v duhovnika; doktoriral je leta 1942. Postal je vzgojitelj cistercijanov v Stični in Ljubljani, do leta 1956 pa je bil profesor v Trstu in Gorici. Pozneje je živel na Rebrci pri Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, učil slovenščino in zgodovino v Tinjah ter sodeloval pri slovenskih radijskih oddajah v Celovcu. Zbiral je gradivo o ljudskih običajih ob godovih in praznikih, narodopisno gradivo pa vpletal tudi v leposlovna dela.
V novelah, črticah in dramatiziranih pripovedih je med drugim slikal slovensko zgodovino, posebno v povestih in dramah pa pogosto poudarjal narodnoobrambno in vzgojno poslanstvo. Med njegovimi znanimi deli so povesti “In hrumela je Drava”, “ Stoji na Rebri grad” in “Med koroškimi brati” ter potopis “Stoji, stoji tam sivi samostan”. Kot pisec in sourednik je sodeloval pri verskem revialnem tisku in prevajanju Rimskega misala. Metod Turnšek se je rodil na današnji dan leta 1909 v Búdini pri Ptuju.
—–
Operni režiser HINKO LESKOVŠEK se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
—–
Pesnik, prevajalec, esejist in literarni zgodovinar LOJZE KRAKAR se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču. Kot gimnazijec je bil med drugo svetovno vojno zaprt v italijanskih zaporih, nato pa še v nemških taboriščih. Leta 1965 je postal lektor za slovenščino na univerzi v Frankfurtu – tam je tudi doktoriral s temo “Goethe pri Slovencih” – po vrnitvi v domovino pa je bil profesor za slovenski jezik in književnost na zadrski filozofski fakulteti. Poglavitni del njegovega ustvarjanja je bilo pesništvo – izdal je dvanajst samostojnih zbirk, obsežen pa je tudi njegov prevajalski opus, predvsem iz poljščine. Lojze Krakar se je rodil na današnji dan leta 1926 v Semiču.
—–
Na današnji dan leta 1931 se je v Ljubljani rodil kemik in gospodarstvenik LEV PREMRU. Leta 1949 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora na Golem otoku in v Bileći; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Leta 1965 je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter izredni profesor organske kemijske tehnologije.
Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, na mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru je leta 1985 dobil Kraigherjevo nagrado, desetletje pozneje pa srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov