Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Švicar ARNOLD RIKLI, se je po hidropatskih načelih najprej zdravil sam, leta 1852 pa je prišel okrevat na Bled. Kraj mu je postal tako všeč, da se je čez nekaj let kar za stalno naselil tam in ustanovil “Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje”. Na zdraviliško stavbo je napisal: “Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.”
To so bili trije osnovni elementi Riklijeve tako imenovane “atmosferske kure”. V programu je imel tudi kopanje; moški in ženske so se kopali ločeno v posebnih kadeh. Sončenje je bilo obvezno, k zdravljenju pa sta sodili še vegetarijanska prehrana in masaža. Priporočal je hojo z bosimi nogami po travi in prepovedoval modna oblačila. Domačini so ga seveda gledali bolj postrani, saj je svoje goste vodil okoli napol oblečene – to je bilo v tistih časih drzno in spotakljivo.
Za to zračno zdravljenje z uporabo svetlobnih in sončnih kopeli je v bližini sedanjega grajskega kopališča postavil 34 zračnih ut z enim ali dvema ležiščema. Vhodni del so zagrinjali z zavesami, a le ponoči. Tako so se gostje lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda. Rikli je kmalu zaslovel in po letu 1870 je Bled vse bolj postajal ne samo zdraviliški, ampak tudi turističen kraj. Svojo metodo zdravljenja je razložil v posebni knjižici, ki je izšla v Ljubljani leta 1857 in znova deset let pozneje.
V obdobju njegovega delovanja na Bledu je dunajska vlada ustanovila zdraviliško komisijo, ki je skrbela za propagando in turistične informacije ter za zabavo in družabno življenje gostov. Leta 1903 so Bled na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju ovenčali z zlato medaljo, tri leta pozneje pa so mu namenili še uradno priznanje kot pomembnemu turističnemu kraju cesarske Avstrije. Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Arnold Rikli, se je rodil na današnji dan leta 1823 v Wangnu ob Aari v Švici.
—–
Jezikoslovec, romanist in leksikograf ANTON GRAD se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1930 je diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov, pozneje pa še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan.
Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad za pionirja hispanistike na Slovenskem.
—–
Nemško-angleški skladatelj GEORG FRIEDRICH HÄNDEL je začel svojo uspešno glasbeno pot kot violinist v hamburški operi in kmalu postal dvorni dirigent pri hannoverskem knezu Georgu Ludwigu, poznejšem angleškem kralju Juriju I. Od leta 1712 je v Londonu vodil operno gledališče Royal Academy of Music in pozneje svojo operno hišo. Ustvarjal je v poznobaročnem slogu in opero izpopolnil v dramsko glasbeno delo. Z značilnim izpovednim slogom in spretno sintezo različnih glasbenih vplivov je nakazal prihod klasicizma. Bil je plodovit ustvarjalec, saj je napisal več kot 50 oper, 80 orkestralnih del, 20 orgelskih koncertov in več kot 20 oratorijev. Georg Friedrich Händel se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Halleju na Saškem.