Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov
Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke
Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnja ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974 je na splošno veljala za veliko modernejšo od tiste iz leta 1963.
Predvsem je bila pomembna zaradi decentralizacije nekdanje države. Povečala je vpliv posameznih republik; to se je pozneje izkazalo za zelo pomembno pri prizadevanjih za njihovo državno samostojnost. Hkrati je priznala muslimane v Bosni in Hercegovini za narod, Vojvodina in Kosovo pa sta dobila večjo avtonomijo. Z njo so bili že ob samem začetku zelo nezadovoljni srbski komunisti, medtem ko so ji bili slovenski naklonjeni - zaradi poudarjenih pristojnosti republik in ne nazadnje zato, ker je za njenega avtorja veljal Edvard Kardelj.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadijević je leta 1991 povedal, da je bil razpad Jugoslavije mogoč prav s pomočjo te ustave *Posnetek
Zadnjo jugoslovansko ustavo, ki je na novo definirala federativno državno ureditev, je Zbor narodov zvezne skupščine v Beogradu z ustavnim odlokom razglasil pred 50 leti (1974).
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov
Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke
Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnja ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974 je na splošno veljala za veliko modernejšo od tiste iz leta 1963.
Predvsem je bila pomembna zaradi decentralizacije nekdanje države. Povečala je vpliv posameznih republik; to se je pozneje izkazalo za zelo pomembno pri prizadevanjih za njihovo državno samostojnost. Hkrati je priznala muslimane v Bosni in Hercegovini za narod, Vojvodina in Kosovo pa sta dobila večjo avtonomijo. Z njo so bili že ob samem začetku zelo nezadovoljni srbski komunisti, medtem ko so ji bili slovenski naklonjeni - zaradi poudarjenih pristojnosti republik in ne nazadnje zato, ker je za njenega avtorja veljal Edvard Kardelj.
Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general Veljko Kadijević je leta 1991 povedal, da je bil razpad Jugoslavije mogoč prav s pomočjo te ustave *Posnetek
Zadnjo jugoslovansko ustavo, ki je na novo definirala federativno državno ureditev, je Zbor narodov zvezne skupščine v Beogradu z ustavnim odlokom razglasil pred 50 leti (1974).
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Neveljaven email naslov