Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

23.02.2015


Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Švicar ARNOLD RIKLI, se je po hidropatskih načelih najprej zdravil sam, leta 1852 pa je prišel okrevat na Bled. Kraj mu je postal tako všeč, da se je čez nekaj let kar za stalno naselil tam in ustanovil “Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje”. Na zdraviliško stavbo je napisal: “Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.”
To so bili trije osnovni elementi Riklijeve tako imenovane “atmosferske kure”. V programu je imel tudi kopanje; moški in ženske so se kopali ločeno v posebnih kadeh. Sončenje je bilo obvezno, k zdravljenju pa sta sodili še vegetarijanska prehrana in masaža. Priporočal je hojo z bosimi nogami po travi in prepovedoval modna oblačila. Domačini so ga seveda gledali bolj postrani, saj je svoje goste vodil okoli napol oblečene – to je bilo v tistih časih drzno in spotakljivo.
Za to zračno zdravljenje z uporabo svetlobnih in sončnih kopeli je v bližini sedanjega grajskega kopališča postavil 34 zračnih ut z enim ali dvema ležiščema. Vhodni del so zagrinjali z zavesami, a le ponoči. Tako so se gostje lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda. Rikli je kmalu zaslovel in po letu 1870 je Bled vse bolj postajal ne samo zdraviliški, ampak tudi turističen kraj. Svojo metodo zdravljenja je razložil v posebni knjižici, ki je izšla v Ljubljani leta 1857 in znova deset let pozneje.
V obdobju njegovega delovanja na Bledu je dunajska vlada ustanovila zdraviliško komisijo, ki je skrbela za propagando in turistične informacije ter za zabavo in družabno življenje gostov. Leta 1903 so Bled na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju ovenčali z zlato medaljo, tri leta pozneje pa so mu namenili še uradno priznanje kot pomembnemu turističnemu kraju cesarske Avstrije. Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Arnold Rikli, se je rodil na današnji dan leta 1823 v Wangnu ob Aari v Švici.
—–
Jezikoslovec, romanist in leksikograf ANTON GRAD se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1930 je diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov, pozneje pa še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan.
Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad za pionirja hispanistike na Slovenskem.
—–
Nemško-angleški skladatelj GEORG FRIEDRICH HÄNDEL je začel svojo uspešno glasbeno pot kot violinist v hamburški operi in kmalu postal dvorni dirigent pri hannoverskem knezu Georgu Ludwigu, poznejšem angleškem kralju Juriju I. Od leta 1712 je v Londonu vodil operno gledališče Royal Academy of Music in pozneje svojo operno hišo. Ustvarjal je v poznobaročnem slogu in opero izpopolnil v dramsko glasbeno delo. Z značilnim izpovednim slogom in spretno sintezo različnih glasbenih vplivov je nakazal prihod klasicizma. Bil je plodovit ustvarjalec, saj je napisal več kot 50 oper, 80 orkestralnih del, 20 orgelskih koncertov in več kot 20 oratorijev. Georg Friedrich Händel se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Halleju na Saškem.


Na današnji dan

6248 epizod

Na današnji dan

6248 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

23.02.2015


Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Švicar ARNOLD RIKLI, se je po hidropatskih načelih najprej zdravil sam, leta 1852 pa je prišel okrevat na Bled. Kraj mu je postal tako všeč, da se je čez nekaj let kar za stalno naselil tam in ustanovil “Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje”. Na zdraviliško stavbo je napisal: “Voda seveda koristi, še več pa zrak in največ svetloba.”
To so bili trije osnovni elementi Riklijeve tako imenovane “atmosferske kure”. V programu je imel tudi kopanje; moški in ženske so se kopali ločeno v posebnih kadeh. Sončenje je bilo obvezno, k zdravljenju pa sta sodili še vegetarijanska prehrana in masaža. Priporočal je hojo z bosimi nogami po travi in prepovedoval modna oblačila. Domačini so ga seveda gledali bolj postrani, saj je svoje goste vodil okoli napol oblečene – to je bilo v tistih časih drzno in spotakljivo.
Za to zračno zdravljenje z uporabo svetlobnih in sončnih kopeli je v bližini sedanjega grajskega kopališča postavil 34 zračnih ut z enim ali dvema ležiščema. Vhodni del so zagrinjali z zavesami, a le ponoči. Tako so se gostje lahko naužili svežega zraka in lepega razgleda. Rikli je kmalu zaslovel in po letu 1870 je Bled vse bolj postajal ne samo zdraviliški, ampak tudi turističen kraj. Svojo metodo zdravljenja je razložil v posebni knjižici, ki je izšla v Ljubljani leta 1857 in znova deset let pozneje.
V obdobju njegovega delovanja na Bledu je dunajska vlada ustanovila zdraviliško komisijo, ki je skrbela za propagando in turistične informacije ter za zabavo in družabno življenje gostov. Leta 1903 so Bled na veliki mednarodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju ovenčali z zlato medaljo, tri leta pozneje pa so mu namenili še uradno priznanje kot pomembnemu turističnemu kraju cesarske Avstrije. Začetnik modernega turizma in zdraviliškega delovanja na Bledu, Arnold Rikli, se je rodil na današnji dan leta 1823 v Wangnu ob Aari v Švici.
—–
Jezikoslovec, romanist in leksikograf ANTON GRAD se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1930 je diplomiral iz francoščine in književnosti ter primerjalne slovnice romanskih jezikov, pozneje pa še iz italijanskega jezika in književnosti ter iz angleškega jezika; iz tega je leta 1931 tudi doktoriral. Poučeval je na gimnazijah v Kočevju in Ljubljani, potem pa je bil profesor za romanske jezike na ljubljanski filozofski fakulteti in dve leti njen dekan.
Leta 1981 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze. Pisal je učbenike za francoščino in angleščino, sodeloval je pri pisanju velikega angleško-slovenskega slovarja in je avtor slovensko-angleškega. Kot avtor je sodeloval tudi pri nastajanju drugih slovarjev, med njimi špansko-slovenskega in slovensko-španskega; z zadnjima velja jezikoslovec, romanist in leksikograf Anton Grad za pionirja hispanistike na Slovenskem.
—–
Nemško-angleški skladatelj GEORG FRIEDRICH HÄNDEL je začel svojo uspešno glasbeno pot kot violinist v hamburški operi in kmalu postal dvorni dirigent pri hannoverskem knezu Georgu Ludwigu, poznejšem angleškem kralju Juriju I. Od leta 1712 je v Londonu vodil operno gledališče Royal Academy of Music in pozneje svojo operno hišo. Ustvarjal je v poznobaročnem slogu in opero izpopolnil v dramsko glasbeno delo. Z značilnim izpovednim slogom in spretno sintezo različnih glasbenih vplivov je nakazal prihod klasicizma. Bil je plodovit ustvarjalec, saj je napisal več kot 50 oper, 80 orkestralnih del, 20 orgelskih koncertov in več kot 20 oratorijev. Georg Friedrich Händel se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Halleju na Saškem.


02.08.2024

11. avgust - prvo srečanje pod mogočno Najevsko lipo (1991)

Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

10. avgust - prihod največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz (1942)

Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

9. avgust - Gašper Rojko, rektor Karlove univerze v Pragi (1797)

Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

8. avgust - hude poplave prizadele Slovenijo (1926)

Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

7. avgust - Slavko Jan (1904) režiser enega od mejnikov v razvoju našega gledališča

Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

6. avgust - Janez Marolt (1943) zgodovinarjeva pot od antike do Homškega hriba

Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


02.08.2024

5. avgust - pomen mesta Koper v 16. stoletju (1584)

Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

4. avgust - Manica Koman (1880) radijska pripovedovalka pravljic in zgodb

Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

3. avgust - »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« - Alojz Gradnik (1882)

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

2. avgust - Lojze Simoniti (1901) zdravnik zoper tuberkulozo

Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

1. avgust - bitka na stičišču slovanskega, ogrskega in germanskega sveta (1164)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

31. julij - Josip Ličan (1874) ustanovitelj Goriške Mohorjeve družbe

Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

30. julij - Franc Šrimpf (1924) med novinarstvom, publicistiko in prevajalstvom

Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.07.2024

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

28. julij - Marijan Mole (1924) strokovnjak za zgodovino Irana

Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

27. julij - Jakob Frančišek Zupan (1734) in uglasbitev prvega izvirnega opernega besedil v slovenščini

Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

26. julij - Radio Osvobodilne fronte (1944)

Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

25. julij - prve mestne občine na Slovenskem (1934)

Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

24. julij - Anton Oblak (1914) in njegovo delo za boljši pouk zemljepisa

Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


22.07.2024

23. julij - koreografinja Vlasta Hegedušić (1930)

Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 4 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov