JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan leta 1709 v Idriji.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga začela navduševati za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Politik ALBIN ŠMAJD – rodil se je na današnji dan leta 1904 v Kranju – je doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani in v Radovljici odprl odvetniško pisarno. Politično je deloval v Slovenski ljudski stranki in bil med drugim glavni tajnik Delavske zveze in od leta 1938 poslanec Jugoslovanske radikalne skupnosti. Po okupaciji je bil nekaj časa zaprt, nato pa je v Ljubljani postal gonilna sila protirevolucionarnega tabora. V vodstvu Slovenske legije je bil odgovoren za obveščevalno dejvnost in za zvezo s četniškim komandantom, sodeloval pa je tudi pri organizaciji vaških straž.
Po kapitulaciji Italije je bil med organizatorji Slovenskega domobranstva in pozneje poskušal sestaviti nove četniške odrede. Aprila leta 1944 ga je aretiral Gestapo in ga poslal v konfinacijo v Avstrijo. Po vrnitvi je bil med organizatorji Narodnega odbora za Slovenijo, ob koncu vojne pa je odšel na Koroško in nato v Italijo. Leta 1946 so ga v Trstu ugrabili pripadniki slovenske tajne službe, prepeljali v Ljubljano in usmrtili.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado