Učitelj telesne kulture MATIJA BENČAN velja za začetnika tekmovalne rokoborbe in dviganja uteži pri nas. Rodil se je na današnji dan leta 1866 v Ljubljani. Kot član ljubljanskega Sokola je leta 1890 postal prvi slovenski poklicni društveni učitelj in načelnik. Ko je češka sokolska zveza ob telovadnih razpisala še samostojna tekmovanja v borilnih veščinah, je leta 1891 nastopil v Pragi in zmagal v borilnem metanju, začetni obliki rokoborbe. Od leta 1893 je Matija Benčan deloval v Celju in se tam ukvarjal tudi z atletiko.

—–

Na današnji dan leta 1907 se je v Novem mestu rodil baletni plesalec, koreograf in pedagog PINO MLAKAR. Na ljubljanski univerzi je študiral matematiko, fiziko in kemijo, se krajši čas ukvarjal s slikarstvom, nato pa se je popolnoma posvetil baletni umetnosti. Med študijem na Koreografskem inštitutu v Hamburgu je spoznal svojo poznejšo soprogo Mario Luiso Pio Beatrice Scholz, s katero sta več kot sedem desetletij delila življenjsko in umetniško pot. Po baletnem ustvarjanju ju je poznala vsa Evropa, koreografski opus, ki sta ga zapustila, pa obsega petdeset baletov, med njimi dvanajst celovečernih. Od teh sta najbolj znana »Vrag na Vasi« in »Lok«; narejena sta bila le za dva plesalca.

Po koncu druge svetovne vojne sta v Sloveniji postavila profesionalne temelje ljubljanskega baleta in ustanovila baletno šolo, Pino Mlakar pa je petindvajset let kot redni profesor poučeval na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje delo je med drugim trikrat prejel Prešernovo nagrado ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, postal pa je tudi častni meščan Ljubljane in Novega mesta.

—–

Gospodarstvenik JURIJ LEVIČNIK se je aprila leta 1942 kot dijak novomeške gimnazije pridružil Gorjanskemu bataljonu, ob koncu vojne pa je bil politični komisar baze narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v Bariju v Italiji. Pozneje je končal vojaško akademijo v Beogradu in na njej tudi predaval. Leta 1955 je v Novem mestu ustanovil podjetje Motomontaža, ki se je po treh letih preimenovalo v Industrijo motornih vozil. Bil je pobudnik izdelave v IMV konstruiranega dostavnega vozila, počitniških prikolic (IMV je postal največji evropski proizvajalec takšnih prikolic) in leta 1969 proizvodnje osebnih vozil. Zaslužen je tudi za postavitev nove tovarne avtomobilov v Novem mestu. Jurij Levičnik je prejel Kraigherjevo nagrado in francosko odlikovanje legijo časti. Rodil se je na današnji dan leta 1925 v Kumborju v Črni gori.
—–
Arheologinja VERA KOLŠEK je leta 1955 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani in se nato zaposlila kot kustosinja za rimsko provincialno arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Pozneje je bila vrsto let tudi njegova ravnateljica. Sprva je raziskovala ostanke antične Celeie, nato pa sodelovala pri arheološkem projektu posebne vrednosti – izkopavanju rimske nekropole v Šempetru pri Celju.

Obnova in predstavitev teh rimskih grobnic je bil projekt, ki še danes pomeni enega največjih in v svetu najbolj znanih dosežkov naše arheologije in je tudi eden prvih arheoloških parkov v Sloveniji. Poleg številnih publikacij in strokovnih člankov je Vera Kolšek napisala tudi vodnik po šempetrski nekropoli. Za svoje delo je prejela Valvasorjevo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1930 v Mariboru.