Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

07.03.2015


Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Solkanu.
——
Zgodovinar JOSIP MRAVLJAK je leta 1912 maturiral na gimnaziji v Mariboru, opravil abiturientski tečaj na Dunaju in živel kot posestnik v Vuzenici. Ob študiju arhivov v Gradcu, Celovcu in Šent Pavlu v Labotski dolini je preučeval preteklost Vuzenice in širše okolice. Izdal je več del o svojih spoznanjih, v Časopisu za zgodovino in narodopisje pa je objavljal članke o podložništvu, kmečkih uporih, fevdalni upravi, kmetijstvu, dravskem splavarstvu in gasilstvu. Josip Mravljak je preučeval tudi zgodovino Dravograda, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Vuzenici.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
——
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel Aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
——
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi
sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

07.03.2015


Začetnik slovenskega lutkarstva MILAN KLEMENČIČ je študiral na slikarskih akademijah v Benetkah, Milanu in Münchnu, nato pa od leta 1903 živel v Štorjah (danes Ajdovščina) kot sodni uradnik. Po vzoru italijanske marionetne tradicije je leta 1910 pripravil lutkovno predstavo “Mrtvec v rdečem plašču”, ki jo štejemo za rojstvo slovenskega lutkovnega gledališča, in nato še pet premier. S predstavami je nadaljeval med prvo svetovno vojno kot oficir v Gradcu. Po vojni je bil nekaj časa šef scenske opreme v Narodnem gledališču v Ljubljani, 1919. leta pa je postal vodja Slovenskega marionetnega gledališča.
Za otvoritveno premiero v ljubljanskem Mestnem domu, igro “Čarobne gosli”, je naredil načrt za oder, zasnoval in izdelal sceno in lutke, prevedel besedilo, igro režiral ter igral glavno vlogo Gašperčka. Do leta 1924, ko je gledališče zaradi finančnih težav prenehalo delovati, je imelo petnajst premier in 105 predstav. Čez dobro desetletje se je vrnil v lutkarstvo in predstavil gledališče “Miniaturne lutke”.
S svojim slikarskim znanjem je Klemenčič utemeljil lutkovno gledališko umetnost v neposredni povezavi z likovno in tako postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču. Bil je tudi fotograf amater; med drugim je leta 1907 naredil prve barvne posnetke na Slovenskem. Milan Klemenčič se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Solkanu.
——
Zgodovinar JOSIP MRAVLJAK je leta 1912 maturiral na gimnaziji v Mariboru, opravil abiturientski tečaj na Dunaju in živel kot posestnik v Vuzenici. Ob študiju arhivov v Gradcu, Celovcu in Šent Pavlu v Labotski dolini je preučeval preteklost Vuzenice in širše okolice. Izdal je več del o svojih spoznanjih, v Časopisu za zgodovino in narodopisje pa je objavljal članke o podložništvu, kmečkih uporih, fevdalni upravi, kmetijstvu, dravskem splavarstvu in gasilstvu. Josip Mravljak je preučeval tudi zgodovino Dravograda, Raven na Koroškem in Slovenj Gradca. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Vuzenici.
—–
Leta 1869 odprti Sueški prekop je omogočil hiter razvoj egiptovskih mest, zlasti Aleksandrije, v katero so se preseljevale premožne evropske družine, ki so seveda potrebovale služinčad. Zato so tja, zlasti z goriškega konca, kot dojilje in kuharice odhajala za zaslužkom tudi slovenska dekleta in žene. Leta 1875 jih je bilo v Egiptu približno dva tisoč, leta 1897 pa že več kot 7700 in še tristo Slovencev.
——
Na današnji dan leta 1904 je goriški časnik “Soča” ostro napadel Aleksandrinke, kot so jih sicer imenovali, saj naj bi njihov “pohlep po lahko prisluženem denarju”, od katerega domači kraji niso imeli nobene koristi, povzročal le veliko “družinsko in moralno škodo”, saj so mnogi možje z otroki ostali v domovini sami. A boljši zaslužek v Egiptu kot pa doma ali za enako delo v Trstu in Gorici je vabil aleksandrinke tja skoraj vse do srede 20. stoletja.
——
Pisatelj in slikar EDO DERŽAJ se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču je študiral še slikarstvo na akademijah v Zagrebu, Firencah in v Londonu. Do začetka 2. svetovne vojne je bil svobodni slikar in književnik, po vojni pa je odšel v prosvetno službo. Njegovi literarni področji sta bili planinska in mladinska književnost, vse svoje knjige pa je tudi
sam ilustriral. Posebnost Deržajeve planinske književnosti je satiričnost, mladinske pa slikanice z verzi.


11.07.2024

16. julij - Ondina Otta Klasinc, ena naših najpomembnejših opernih pevk (1924)

Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.07.2024

15. julij - začetki slovenskih planinskih postojank (1894)

Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

14. julij - 40 let od hude železniške nesreče v Divači (1984)

Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

13. julij - »Razklani čas« pedagoga in psihologa Franca Pedička (1922)

Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

12. julij - Marija Bitenc Samec, ena vodilnih slovenskih altistk (1932)

Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

11. julij - Barbara Celjska, ozaveščena in izobražena aristokratka (1451+)

Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

10. julij - najbolj hladna julijska noč v Sloveniji zadnjega pol stoletja (2004)

Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

9. julij - Jakob Meško, narodni buditelj in njegova skrb za Prekmurje (1824)

Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


06.07.2024

8. julij - Cirila Medved Škerlj, vodja operne šole v Ljubljani (1893)

Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

7. julij - Alenka Svetel, gledališka igralka in alpinsitka (1924)

O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

6. julij - Ljudmila Poljanec in pojav lezbične tematike v slovenski poeziji (1874)

Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

5. julij - časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika (1843)

Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

4. julij - Karel Jeraj in pionirsko delo pri glasbeni vzgoji slabovidne mladine (1874)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

3. julij - Dan slovenskih rudarjev (1934)

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

2. julij - Francoski predlog jugoslovanske državne meje z Italijo (1946)

Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


28.06.2024

1. julij - 100 let Alpskega varstvenega parka v dolini Triglavskih jezer

Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

30. junij - Pavla Gruden, pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani (1894)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

29. junij - Ivan Mercina, strokovnjak za zvonove in pritrkovanja (1851)

Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

28. junij - Tone Zorn, poznavalec zgodovine Slovencev onstran državne meje (1934)

Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


24.06.2024

27. junij - Maks Samec, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti (1881)

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 7 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov