Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kronistu in zgodovinarju JANEZU GREGORJU DOLNIČARJU je oče, ljubljanski župan, omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji in v tujini se je navdušil nad baročno umetnostjo. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava in bil nato ljubljanski mestni notar, tajnik Dizmove bratovščine in soustanovitelj Academie operosorum. Pomembno je predvsem njegovo zgodovinsko raziskovanje ter svetovanje pri umetnostnih načrtih in njihovih uresničitvah v Ljubljani. K nastajanju ljubljanske stolnice je pritegnil tuje umetnike, njegov opis stare in nove stolne cerkve pa je naš prvi teoretični spis o umetnosti. Kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Ljubljani.
—–
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih enakomerno debelih, a na koncih nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. S še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1857 v Ljubljani.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapkovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o mnogih športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kronistu in zgodovinarju JANEZU GREGORJU DOLNIČARJU je oče, ljubljanski župan, omogočil šolanje in potovanja po Nemčiji in Italiji in v tujini se je navdušil nad baročno umetnostjo. Leta 1679 je v Bologni postal doktor prava in bil nato ljubljanski mestni notar, tajnik Dizmove bratovščine in soustanovitelj Academie operosorum. Pomembno je predvsem njegovo zgodovinsko raziskovanje ter svetovanje pri umetnostnih načrtih in njihovih uresničitvah v Ljubljani. K nastajanju ljubljanske stolnice je pritegnil tuje umetnike, njegov opis stare in nove stolne cerkve pa je naš prvi teoretični spis o umetnosti. Kronist in zgodovinar Janez Gregor Dolničar se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Ljubljani.
—–
Učiteljica PAVLA plemenita RENZENBERG je na podlagi izkušenj teoretično opisala pojem “ženska ročna dela”. V obdobju, ko je delovala kot učiteljica v Vipavi, Postojni in od leta 1886 na ljubljanskem učiteljišču, so namreč k temu šolskemu predmetu prištevali ne le šivanje in pletenje, marveč tudi tkanje ter celo sadjarstvo in vrtnarstvo. Renzenbergova pa je štela le tista dela, pri katerih ženske uporabljajo šivanko ali druge igle: kvačkanje, pletenje, šivanje, prikrojevanje, zankanje, vezenje in mreženje. Tako je leta 1897 napisala pomožno knjigo za učiteljice z naslovom “Ženska ročna dela, prvi del: Kvačkanje z 58-imi nariski in enim dodatkom”. Nato je izdala še “Pletenje” in “Šivanje”.
Na začetku vsakega učbenika je zapisala, katero orodje in kakšen material sta potrebna za izdelavo. Za pletenje na primer nit in štiri ali pet lesenih ali koščenih enakomerno debelih, a na koncih nekoliko tanjših ali šilastih pletilk. S še nekaterimi učiteljicami je sestavila učni načrt za pouk ročnih del ter ga z leti popravljala in dopolnjevala po načelu: Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro. Strokovna učiteljica Pavla plemenita Renzenberg se je rodila na današnji dan leta 1857 v Ljubljani.
—–
Gledališki in filmski igralec STANE POTOKAR je po maturi na ptujski gimnaziji nekaj semestrov študiral pravo, nato je kot uradnik služboval v različnih slovenskih mestih in hkrati nastopal na amaterskih odrih. Leta 1947 je začel nastopati v ljubljanski Drami, kjer je v razmeroma kratki poklicni karieri upodobil več značilnih dramskih in komedijskih likov ter pokazal velik dar zlasti za oblikovanje realističnih vlog. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je nastopil v kar sedmih filmih, odlična pa je bila njegova upodobitev malobesednega, a ostro profiliranega lika v Čapkovem filmu “Trenutki odločitve” leta 1955. Veliko je sodeloval tudi v radijskih ter v prvih televizijskih igrah. Stane Potokar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1942 se je v Ljubljani rodil eden najboljših radijskih športnih reporterjev pri nas MIRKO STREHOVEC. S svojim glasom in zavidanja vrednim poznavanjem športnega področja je petindvajset let sporočal radijskim poslušalcem športne novice ter prenašal številna tekmovanja doma in na tujem. Čeprav je poročal o mnogih športih, pa je bil domala nenadomestljiv v neposrednih prenosih ekipnih športov.
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Neveljaven email naslov