Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalen glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo časa veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je poprej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Novinar in urednik MIRO POČ je absolviral na filozofski in pravni fakulteti v Ljubljani. Z novinarstvom se je začel ukvarjati leta 1956 pri “Slovenskem poročevalcu”, pozneje pa je bil novinar oziroma urednik “Tedenske tribune” ter glavni in odgovorni urednik tednika “Telex”. Bil je dopisnik s kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu in s prizorišč različnih katastrof ter štiri leta iz Trsta. Dolga leta je bil urednik centralne redakcije “Dela” ter pomočnik glavnega in odgovornega urednika. V Sloveniji je med prvimi uvajal prvine sodobnega novinarstva, zlasti reportažo, ter se uveljavil tudi kot prevajalec iz italijanščine in francoščine. Za svoje delo je prejel Tomšičevo nagrado. Miro Poč se je rodil na današnji dan leta 1936 v Beogradu.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Čeprav je bil JOŽEF VERŠIČ nepismen samouk, je bil po evropskih merilih 18. stoletja eden najbolj znamenitih protetikov, saj je s svojimi protezami oskrboval naročnike po Avstro-Ogrski, Italiji, Nemčiji in Poljski. Radgonski grof, pri katerem je bil sluga, je odkril njegovo nadarjenost, mu omogočil mizarski uk in Veršič je z navadnim mizarskim orodjem izdeloval umetne noge, roke in celo posamezne prste, jeklene vzmeti za gibljive dele protez pa so mu izdelovali puškarji. Zaradi natančne izdelave in trpežnosti izdelkov je zaslovel po vsej Avstro-Ogrski ter sosednjih deželah. Jožef Veršič se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v zaselku Plitvički vrh pri Gornji Radgoni, na slovenski strani Mure.
—–
Na današnji dan leta 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj HUGO WOLF, največji mojster samospevov in najbolj nekonvencionalen glasbenik druge polovice 19. stoletja. Zanj je dolgo časa veljalo, da je po očetu nemškega rodu, toda pred več kot dvema desetletjema je tedanji ravnatelj slovenjgraške glasbene šole Jože Leskovar neizpodbitno dokazal slovenske korenine Wolfove rodbine. Ta se je poprej pisala slovensko Vouk, ob Hugovem rojstvu pa so v krstno knjigo priimek njegovega očeta Vouk vpisali v ponemčeni obliki – Wolf.
Ker so Huga zaradi nediscipline in prepirov s profesorji izključili z dunajskega konservatorija, se je s fanatično vnemo lotil študija glasbe. Kljub občasnim uspehom je živel v nenehnem pomanjkanju, dokler ni leta 1888 prvič v tisku izšlo šest njegovih samospevov. Doživeli so izreden uspeh, in to je tako zelo sprostilo njegovo ustvarjalnost, da je v kratkem času zložil množico enkratnih mojstrovin, med njimi največ samospevov. Skupaj jih je napisal približno tristo. Prav z njimi se je Hugo Wolf trajno vpisal v zgodovino naše glasbene ustvarjalnosti.
—–
Dramski igralec ARNOLD TOVORNIK, dobitnik Borštnikovega prstana leta 1972, je sicer končal vojaško intendantsko akademijo v Beogradu in bil od leta 1938 častnik v Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil v nemškem ujetništvu, po njej pa se je posvetil gledališču. Bil je član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Začel je z manjšimi, večinoma komičnimi vlogami, nato pa je oblikoval vedno zahtevnejše like. Postal je prvak mariborskega gledališča in eden najodličnejših slovenskih igralcev. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Sélnici ob Dravi.
—–
Novinar in urednik MIRO POČ je absolviral na filozofski in pravni fakulteti v Ljubljani. Z novinarstvom se je začel ukvarjati leta 1956 pri “Slovenskem poročevalcu”, pozneje pa je bil novinar oziroma urednik “Tedenske tribune” ter glavni in odgovorni urednik tednika “Telex”. Bil je dopisnik s kriznih žarišč na Bližnjem vzhodu in s prizorišč različnih katastrof ter štiri leta iz Trsta. Dolga leta je bil urednik centralne redakcije “Dela” ter pomočnik glavnega in odgovornega urednika. V Sloveniji je med prvimi uvajal prvine sodobnega novinarstva, zlasti reportažo, ter se uveljavil tudi kot prevajalec iz italijanščine in francoščine. Za svoje delo je prejel Tomšičevo nagrado. Miro Poč se je rodil na današnji dan leta 1936 v Beogradu.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov