Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
6283 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov