Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
6249 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
ADALBERT GERTSCHER je na Dunaju doktoriral iz prava in od leta 1867 služboval v pravosodju v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trstu in na Dunaju. Pozneje je bil predsednik višjega deželnega sodišča v Zadru, od leta 1906 pa v Trstu. V zvezi z uvedbo novega civilnopravdnega postopnika je prispeval k modernizaciji sodstva v Dalmaciji, v poslovanje senatov pa je uvedel srbsko-hrvaški jezik. Podobno je tudi v Trstu pripomogel k večji veljavi slovenščine v sodnih postopkih. V slovenščini in nemščini je objavil več razprav iz raznih pravnih panog in sodeloval pri objavi trgovinske zakonodaje Avstrije ter Bosne in Hercegovine. Adalbert Gertscher se je rodil na današnji dan leta 1846 v Tržiču.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 63 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova lirična poezija je močno navezana na tradicijo. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev, ki temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja.
Pesnik Rudi Miškot se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Akademski študentski moški pevski zbor so v Ljubljani ustanovili leta 1926; z visoko umetniško in tehnično ravnijo je bil v času med obema vojnama eden najboljših zborov pri nas. Njegov zadnji koncert v Unionski dvorani v Ljubljani decembra leta 1941, dobrih devet mesecev po italijanski okupaciji, je prerasel v pravo protifašistično demonstracijo.
Tradicijo in delo tega zbora po drugi svetovni vojni nadaljuje mešani Akademski pevski zbor Tone Tomšič. Ustanovili so ga na današnji dan leta 1946, njegov prvi vodja pa je bil Radovan Gobec. Prva leta so prepevali zlasti narodne in partizanske pesmi, pozneje pa so v svoj repertoar vključili vsa zgodovinska obdobja slovenske glasbe, pa tudi pesmi številnih drugih narodov. Svojo kakovost potrjuje z odmevnimi nastopi na festivalih in tekmovanjih, bil pa je tudi na turnejah po Združenih državah Amerike in Kanadi.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj – Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Vsestranski nemški fizik WILHELM KONRAD RÖNTGEN je preučeval fiziko kristalov, specifično toploto plinov, toplotno sevanje in se ukvarjal z elektrodinamiko. Leta 1895 je med eksperimentiranjem z električnim tokom v delno brezzračni cevi odkril elektromagnetno sevanje – »žarke iks«, pozneje po njem imenovane rentgenske žarke. Prvi posnetki, ki jih je naredil z njimi, so prikazovali kosti na roki njegove žene. Novi žarki so postali sijajna pomoč v medicinski diagnostiki, saj z lahkoto prodirajo skozi mehke dele telesa. Za svoje odkritje je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Wilhelm Konrad Röntgen se je rodil na današnji dan leta 1845 v Lennepu v tedanji Prusiji.
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov