Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

02.04.2015


Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic

——

Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.

Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.

Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat.  Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 210-imi leti se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in  veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2. april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.


Na današnji dan

6283 epizod

Na današnji dan

6283 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

02.04.2015


Teolog in čebelar FRANCIS JAGER se je rodil na današnji dan leta 1869 v Bistri pri Vrhniki. Še mlad je odšel v Združene države Amerike in tam končal študij bogoslovja. Najprej je bil misijonar, pozneje pa župnik v okolici Minneapolisa. Leta 1913 je postal prvi profesor čebelarstva na tamkajšnji državni univerzi, nato pa predstojnik odseka za čebelarstvo ter svetovalec na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo. Francis Jager je v praksi uvajal nove postopke za pridobivanje medu iz satja in vzrejo matic

——

Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so na današnji dan leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovaju in ohranjanju slovenske narodne zavesti.

Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacj kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.

Gledališki režiser in igralec, publicist in pedagog CIRIL DEBEVEC se je leta 1927 v Narodnem gledališču v Ljubljani zaposlil kot pomočnik glavnega tajnika in arhivar, leto pozneje pa kot režiser in igralec. Leta 1939 je prevzel mesto glavnega režiserja v Operi, med nemško okupacijo pa se je vrnil v Dramo kot ravnatelj. Po vojni je nekaj let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil operni režiser v Ljubljani. Bil je zelo pomemben za razvoj našega dramskega gledališča; po njegovi zaslugi so izvedli številna dobra, zlasti sodobna dela, ki jim je kot režiser ob težnji po poglobljenem delu vtisnil svoj pečat.  Rodil se je na današnji dan leta 1903 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 210-imi leti se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.

Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in  veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2. april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


Stran 2 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov