Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborsk stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Mariboru.
——
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, kot na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla do Ria de Janeira, prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Mladinska pesnica in pisateljica ANICA ČERNEJ se je šolala na učiteljišču v Mariboru in Zagrebu ter poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Kot
književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet.
Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Izbrane pesmi so izšle leta 1953 z naslovom “Sredi domovine”. Anica Černej se je rodila na današnji dan leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
—–
BRANKO GOMBAČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpoplnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. Poleg režij v slovenskih gledališčih je režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodli se je na današnji dan leta 1924 v Poljčanah.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kipar JOŽEF HOLZINGER je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborsk stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Mariboru.
——
FERDO JUVÁNEC je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, kot na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.
—–
Pilot in izumitelj JURIJ KRAIHGER sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla do Ria de Janeira, prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.
—–
Mladinska pesnica in pisateljica ANICA ČERNEJ se je šolala na učiteljišču v Mariboru in Zagrebu ter poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Kot
književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet.
Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Izbrane pesmi so izšle leta 1953 z naslovom “Sredi domovine”. Anica Černej se je rodila na današnji dan leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.
—–
BRANKO GOMBAČ je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpoplnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. Poleg režij v slovenskih gledališčih je režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodli se je na današnji dan leta 1924 v Poljčanah.
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov