Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.04.2015


Kipar  JOŽEF  HOLZINGER  je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborsk stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Mariboru.

——

FERDO  JUVÁNEC  je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, kot na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.

—–

Pilot in izumitelj  JURIJ  KRAIHGER  sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla do Ria de Janeira, prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.

—–

 Mladinska pesnica in pisateljica  ANICA  ČERNEJ  se je šolala na učiteljišču v Mariboru in Zagrebu ter poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Kot

književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet.

Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Izbrane pesmi so izšle leta 1953 z naslovom “Sredi domovine”. Anica Černej se je rodila na današnji dan leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.

—–

BRANKO  GOMBAČ  je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpoplnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. Poleg režij v slovenskih gledališčih je režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodli se je na današnji dan leta 1924 v Poljčanah.


Na današnji dan

6282 epizod

Na današnji dan

6282 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.04.2015


Kipar  JOŽEF  HOLZINGER  je bil poleg Jožefa Strauba osrednja osebnost baročnega kiparstva na Slovenskem. Po Straubovi smrti je 40 let vodil mariborsko kiparsko delavnico. Holzingerjev opus obsega več kot 70 oltarjev in prižnic, v številnih cerkvah je njegova tudi vsa lesena oprema. Med drugim je izdelal Marijin oltar v Slovenski Bistrici, oltar in prižnico v Kamnici blizu Maribora, deset reliefov na hrbtiščih kornih klopi in oltar svetega Križa v mariborsk stolnici. Kipar Jožef Holzinger se je rodil na današnji dan pred 280-imi leti v Mariboru.

——

FERDO  JUVÁNEC  je bil učitelj v Cerknici in nadučitelj v Postojni. Že zelo zgodaj je začel komponirati skladbe za moške, ženske in mešane zbore, samospeve in glasbo za igre. Njegove skladbe so melodične in čustveno prepričljive, nekatere zborovske, kot na primer »Slovenska zemlja« in »Spomin na zimski večer«, pa so zelo priljubljene še danes. Ferdo Juvanec se je rodil na današnji dan leta 1872 pri Svetem Vidu nad Cerknico.

—–

Pilot in izumitelj  JURIJ  KRAIHGER  sodi med prve pilote na čezcelinskih potniških poletih. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je prestopil k zaveznikom in vojno končal kot srbski prostovoljec. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike in bil tam dolga leta poskusni pilot. Konec leta 1936 je z letalom »locheed electra« v petih etapah preletel razdaljo od Brownsvilla do Ria de Janeira, prvi s takim letalom preletel Ande in postavil svetovni hitrostni rekord. Jurij Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1891 v Hraščah pri Postojni.

—–

 Mladinska pesnica in pisateljica  ANICA  ČERNEJ  se je šolala na učiteljišču v Mariboru in Zagrebu ter poučevala v Mariboru, Zagrebu in Ljubljani. Oktobra leta 1943 jo je nemška policija aretirala in jo prek ženskega koncentracijskega taborišča Ravensbrück poslala v taborišče Neubrandenburg. Od tam se ni več vrnila. Kot

književnica se je prvič oglasila leta 1922 v pedagoškem glasilu “Popotnik” s sestavkom “Oton Župančič kot mladinski pesnik”; razčlenila je nekaj njegovih pesmi in ga uvrstila ne samo med mladinske pesnike, pač pa tudi med mladinske psihologe, saj se je znal vživeti v otrokovo duševnost in otroku približati njemu še nerazumljivi svet.

Sicer pa je svoje pesmi in članke objavljala v revijah Zvonček, Naš rod, Ženski svet in Popotnik. Znane so njena zbirka otroških pesmi “Metuljčki” ter slikanice “Za vesele in žalostne čase”, “Kapljice” in druge. Izbrane pesmi so izšle leta 1953 z naslovom “Sredi domovine”. Anica Černej se je rodila na današnji dan leta 1900 v Čádramu pri Slovenskih Konjicah.

—–

BRANKO  GOMBAČ  je na filozofski fakulteti v Ljubljani študiral slavistiko, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa režijo, iz katere je leta 1962 tudi diplomiral. Strokovno se je izpoplnjeval v Veliki Britaniji in na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne je bil med ustanovitelji celjskega poklicnega gledališča, v katerem je veliko režiral in igral. Pozneje je bil dve sezoni v tržaškem gledališču, od leta 1967 pa deset let ravnatelj mariborske Drame. Takrat je prevzel tudi organizacijsko vodstvo Borštnikovega srečanja in ostal predsednik njegovega Izvršnega odbora do leta 1986. Poleg režij v slovenskih gledališčih je režiral tudi na Poljskem, v Belorusiji in v Nemški demokratični republiki. Za svoje umetniško delo je med drugim prejel nagrado Boršnikovega srečanja in nagrado Prešernovega sklada. Rodli se je na današnji dan leta 1924 v Poljčanah.


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 3 od 315
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov