Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana. Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.
—–
Tržaški stolni župnik JURAJ DOBRILA, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je boril tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoliki v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil na današnji dan leta 1812 v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
—–
Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah začeli polagati prvi tlak šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.
—–
Verski in narodni organizator RUDOLF BLÜML je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil na današnji dan leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
—–
Harmonikar, aranžer in pedagog VITAL AHAČIČ je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana. Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.
—–
Tržaški stolni župnik JURAJ DOBRILA, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je boril tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoliki v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil na današnji dan leta 1812 v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
—–
Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah začeli polagati prvi tlak šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.
—–
Verski in narodni organizator RUDOLF BLÜML je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil na današnji dan leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
—–
Harmonikar, aranžer in pedagog VITAL AHAČIČ je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov