Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana. Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.
—–
Tržaški stolni župnik JURAJ DOBRILA, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je boril tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoliki v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil na današnji dan leta 1812 v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
—–
Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah začeli polagati prvi tlak šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.
—–
Verski in narodni organizator RUDOLF BLÜML je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil na današnji dan leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
—–
Harmonikar, aranžer in pedagog VITAL AHAČIČ je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na ozemlju današnje Ljubljane se je v rimskem obdobju razvila naselbina Emona; najprej je bila vojaško taborišče, nato pa do srede 5. stoletja, ko so jo napadli Huni, civilno naselje. V Ljubljani je ohranjenih veliko ostankov iz rimske dobe in med temi je tudi dober poldrugi meter visok pozlačen bronast kip moškega. Našli so ga na današnji dan leta 1836 ob kopanju temeljev za Kazino ob Kongresnem trgu. Kaže drobno osebo, oblečeno v togo; njena leva roka je rahlo iztegnjena, desna manjka. Spremne najdbe z gotovostjo kažejo, da gre za nagrobni spomenik; kip je bil pritrjen na približno tri metre visokem stebru s korintskim kapitlom, ki je tudi ohranjen. Izdelan naj bi bil sredi 4. stoletja, predstavlja pa verjetno emonskega meščana. Originalni kip je restavriran in shranjen v Narodnem muzeju, kopija pa stoji na rekonstruiranem stebru v parku ob Kogresnem trgu v Ljubljani.
—–
Tržaški stolni župnik JURAJ DOBRILA, ki je bil tudi ravnatelj tržaškega semenišča in profesor pastoralne teologije, je bil leta 1858 imenovan za poreško-puljskega škofa, 1875. pa še za tržaško-koprskega. Vsestransko je podpiral prizadevanja hrvaških in slovenskih rodoljubov, ki so postavljali temelje svojim kulturnim, političnim in gospodarskim ustanovam. Bil je član Slavjanskega društva in Slovenske matice. Ustanovil je osemdeset dijaških štipendij in pomagal ustanovam, ki so širile knjige v slovenskem in hrvaškem jeziku. Kljub velikemu ugledu, pravičnosti in požrtvovalnosti – za Istrane se je boril tudi kot poslanec v dunajskem parlamentu – si je med italijanskimi katoliki v tržaško-koprski škofiji nakopal veliko nasprotnikov. Škof Juraj Dobrila se je rodil na današnji dan leta 1812 v Ježenju pri Tinjanu v Istri.
—–
Medtem ko so bile nekatere ulice na Dunaju in v Gradcu že asfaltirane, so na prašnih makadamskih ljubljanskih ulicah začeli polagati prvi tlak šele na današnji dan leta 1844. S hrastovimi kockami, ki so bile prepojene s posebno lesno barvo – odporne naj bi bile proti gnitju, črvom, zmrzali in požarom – so poskusno tlakovali 300 metrov dolg del Dunajske ceste, po kateri so vozili najtežji vozovi. S kakovostjo lesnega tlaka so bili zadovoljni, vendar je pomanjkanje denarja v mestni blagajni kmalu razblinilo lepe zamisli o nadaljnjem tlakovanju ljubljanskih ulic in trgov. Tlakovanje z obsekanim kamenjem in granitnimi kockami so nadaljevali šele čez slabi dve desetletji, prvi asfalt na slovenskih tleh pa je bil verjetno položen na Zmajskem mostu v Ljubljani leta 1901.
—–
Verski in narodni organizator RUDOLF BLÜML je bil skoraj štiri desetletja idejni vodja katoliškega krila koroških Slovencev. Doktoriral je iz bogoslovja in državoslovnih ved. Bil je vodja sekretariata Caritasa oziroma Katoliške akcije za slovenski del Koroške. Pod njegovim vplivom je v “Političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem” prevladalo gibanje, ki je podpiralo krščansko socialno stranko. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci pregnali na Dunaj in na Salzburško, po vojni pa je dal pobudo za obnovitev slovenskega verskega tiska ter med drugim vodil slovensko duhovniško združenje Sodalitas. Verski in narodni organizator Rudolf Blüml se je rodil na današnji dan leta 1898 v Krnici v Ziljski dolini.
—–
Harmonikar, aranžer in pedagog VITAL AHAČIČ je po diplomi na fakulteti za strojništvo v Ljubljani delal med drugim tudi v tovarni glasbil v Mengšu. Sicer pa je kot eden vodilnih izvajalcev na kromatični harmoniki sodeloval z narodnozabavnim ansamblom Zadovoljni Kranjci in Ansamblom Borisa Kovačiča, vodil pa je tudi svoj trio in spremljal pevce narodnih pesmi. Posnel je več kot petsto skladb in priredb ljudskih pesmi. S sestro, pevko Marijo Ahačič Pollak, je posnel tri kasete, nekaj več kot sto priredb, predvsem ljudskih pesmi, pa je izšlo na zgoščenkah. Vital Ahačič se je rodil na današnji dan leta 1933 v Tržiču.
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov