Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Ljubljana za dobrega pol stoletja dobila tramvaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bitka pri mrzli reki« Prvo slovensko športno društvo v Mariboru Violinist, pedagog in mentor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O glavnem mestu Slovenije Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nobelovec iz Ljubljane Časopis Amerikanski Slovenec Igralčev občutek za ljudskost *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Sloveča ljubljanska trgovska šola Strokovnjak za kibernetiko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki homeopatije na Slovenskem Dobili smo radio Pesnik proti unitarizaciji šolstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in zapornik Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Slovenski minister v dunajski vladi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mladinski pripovednik in svet živali Etnograf in »Narodopisje Slovencev« Bogojinska deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov