Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Datum rojstva kmečkega upornika GREGORJA KOBALA ni znan, doma pa naj bi bil iz Podsel pod Mostom na Soči. Skupaj z Ivanom Gradnikom, Lovrom Kraguljem in Martinom Munihom je leta 1713 organiziral tako imenovani veliki tolminski punt. To je bil zadnji večji upor zatiranih slovenskih kmetov proti tedanji zemljiški gospodi oziroma proti novim davščinam. Kljub začetnim uspehom uporniki niso bili kos dobro izurjeni in oboroženi cesarski vojski, ki je prihitela na pomoč preplašeni gosposki. Cesarska vojska je tolminski punt zatrla zelo maščevalno in surovo. Organizatorje so obsodili na smrt; Gregorja Kobala so obglavili na današnji dan leta 1714 v okolici Gorice
—–
Anton Tomaž Linhart ni napisal le prve slovenske igre in zgodovine, zavzemal se je tudi za splošno izobraževanje. Tako je na današnji dan leta 1787 sestavil spomenico za obnovitev filozofskih študijev v Ljubljani. Predlagal je, da bi jih celo razširili po zgledu dunajske fakultete. Ker v daljni okolici Ljubljane ni bilo nobene univerze, je bil prepričan, da bi bila njena ustanovitev privlačna tudi za laške in sosednje južnoslovanske dežele. Poleg tega bi Ljubljana potrebovala še vseučilišče za pravne, finančne in politične vede. Zaradi bližine Trsta, kranjskih rudnikov, industrije in trgovine bi bile primerne tudi stolice za jamomerstvo, mehaniko, kemijo in navtiko. Mesto bi imelo po njegovem prepričanju tudi prostor za vse to. Vendar Linhart s spomenico ni veliko dosegel. Cesar je naslednje leto res dovolil obnovo dveh filozofskih letnikov, vendar samo v prejšnjem obsegu.
—–
Tenorist ATTILIO PLANINŠEK je študiral v Trstu, Rimu, Benetkah in Milanu. Po nastopanju v Franciji, Angliji in Švici je leta 1957 prišel v Ljubljano, v šestdesetih letih pa je kot svobodni umetnik nastopal skoraj po vseh jugoslovanskih opernih odrih. Bil je lirski tenor z izredno mehkim in lepo obarvanim glasom, izredno blestečim v višjih legah. Rodil se je na današnji dan leta 1923 v Trstu.
V Črnomlju so na današnji dan pred 70-imi leti iz štirih delovnih bataljonov ustanovili “gradbeno brigado”. Ti bataljoni so bili dotlej v sestavi “Narodnoosvobodilne vojne gradnje” in so od poletja leta 1944 popravljali ceste, zgradili 42 mostov in štiri zasilna letališča. Gradbeno brigado so kmalu preimenovali v “inženirsko”; štela je nekaj več kot tisoč mož. Po osvoboditvi so brigadni minerji odstranili mine z letališča v Polju pri Ljubljani in z železniške postaje v Zalogu ter porušili bunkerje v okolici Ljubljane. Njihovo veliko delo je bila obnova železniške proge Pragersko – Kótoriba: ob pomoči nemških ujetnikov, civilnih delavcev in strokovnjakov so popravili 33 mostov in konec julija progo izročili prometu. Inženirsko birgado so novembra leta 1945 razpustili.
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov