Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.
Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.
——————————–
Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.
Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.
—–
Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega naroda, zato je bil leta 1920 med organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.
—–
JOŽE CESAR je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.
Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.
—–
Gledališka igralka MILENA GRM je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.
Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.
——————————–
Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.
Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.
—–
Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega naroda, zato je bil leta 1920 med organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.
—–
JOŽE CESAR je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.
Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.
—–
Gledališka igralka MILENA GRM je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov