Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog; v Sloveniji na primer je leta 1930 delovalo več kot dvajset kolesarskih klubov. Prva “dirka”, če ji lahko tako rečemo, na naših tleh je bila leta 1887: štiri kilometre dolgo progo od Šentvida do Ljubljane je zmagovalec prevozil s povprečno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Tri leta pozneje je 18 članov nemškega kolesarskega kluba v Ljubljani “Der Laibacher Byciklisticher Club” (to je bil prvi klub te vrste pri nas, ustanovljen na današnji dan pred 130-imi leti) pot od Ljubljane do Trsta, po makadamski cesti seveda, prekolesarilo v sedmih urah, opazen uspeh v evropskem merilu pa je nekaj pozneje dosegel Ljubvljančan Božidar Parma, ki je razdaljo med Ljubljano in Metliko prevozil v šestih urah.

——————————–

Nekateri slovenski voditelji cerkvenih skupnosti so že v prvi polovici 19. stoletja začeli uresničevati humanitarno dejavnost. Pesnik, planinec, pedagog in humanist Valentin Stanič, ugledni član stolnega kapitlja v Gorici, je že leta 1846 ustanovil društvo proti mučenju živali, prvo v Avstro-Ogrski, in spisal vrsto vzgojnih del, s katerimi je, posebno pri mladih, poskušal prebuditi sočutje do živali. Dobrotnike je pozival tudi k zbiranju denarja za postavitev posebne šole za gluhonemo mladino, saj je bil prepričan, da je duhovščina dolžna skrbeti zanjo.

Na njegovo pobudo so na današnji dan leta 1840 v Gorici  odprli zavod za gluhonemo mladino, prvega te vrste na Slovenskem, in  vodil ga je vse do svoje smrti. Večino časa je preživel med temi otroki, jim pripravljal posebne programe izobraževanja in jih na izviren način seznanjal z vsakdanjim življenjem. Valentin Stanič je z oporoko tudi svoje imetje namenil za podporo šolarjem in študentom.

—–

Umetnostni zgodovinar, kritik, pisatelj, prevajalec in diplomat IZIDOR CANKAR, bratranec pisatelja Ivana Cankarja, se je rodil na današnji dan leta 1886 v Šidu v Vojvodini. Kot politik si je prizadeval za tako obliko nove države, ki bi omogočala samobitnost slovenskega  naroda, zato  je  bil  leta 1920 med  organizatorji avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev. Istega leta je na ljubljanski univerzi utemeljil stolico za umetnostno zgodovino. Med drugim je reorganiziral Narodno galerijo in bil pobudnik ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani. Izidor Cankar je pomemben predvsem kot umetnostni teoretik in zgodovinar. Ključnega pomena je njegova sistematika stila; takšne namreč tedaj Evropa še ni poznala.

—–

JOŽE  CESAR  je bil najprej pristaniški delavec, pozneje pa se je pod mentorstvom Avgusta Černigoja posvetil slikarstvu. Ko je po drugi svetovni vojni postal prvi scenograf Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, se je njegova ustvarjalnost najbolj razvila. Celih 18 let je oblikoval scenske postavitve tržaškega in drugih slovenskih ter jugoslovanskih gledališč.

Kot slikar je skupinsko in samostojno razstavljal v Benetkah, Milanu, Veroni in Trstu. Motiviko je zajemal predvsem iz tržaškega okolja, pogosto s socialno noto. Slogovno je slikal v izrazno preoblikovanem realizmu, sicer pa v olju, temperi in akvarelu v širokih potezah in v ostrih nasprotjih dekorativne in ekspresivne barvitosti.  Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Trstu.

—–

Gledališka igralka  MILENA  GRM  je po študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo leta 1964 postala članica prve igralske ekipe Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, sodelovala pa je tudi  v takratnih eksperimentalnih gledališčih, pozneje še v avantgardnih ter ustvarjala predstave za mlade. V Mladinskem gledališču je igrala vse do upokojitve in ustvarila veliko vidnih vlog. Sodelovala je v več slovenskih filmih, na televiziji, v naši radijski hiši pa je nastopala v radijskih igrah in literarnih večerih. Za svoje delo je leta 1981 prejela Borštnikovo nagrado, leta 1988 pa za svoj celoten igralski opus nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Milena Grm se je rodila na današnji dan leta 1942 v Bohinjski Bistrici.