Zdravnik in predhodnik mikrobiologije  MARKO  ANTON  PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji  bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa  Francoz  Louis  Pasteur  in  Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.

—–

Učitelj in sadjar  VOJTEH  RIBNIKAR  je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem  času  na  Notranjskem. Na  vseh  šolah,  kjer  je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.

Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.

—–

Slikar, grafik in ilustrator  IVE  ŠUBIC  je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.

—–

Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.

Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje.  Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana.  V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.

—–

 Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to  pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.