Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in predhodnik mikrobiologije MARKO ANTON PLENČIČ je bil ugleden in cenjen strokovnjak dunajske medicinske fakultete. Zaradi uspešnega zdravniškega dela in knjig, v katerih je pisal o nalezljivih boleznih, mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Med drugim je ugotovil, da so povzročitelji bolezni tako imenovana »živa kužila«. Pravilnost Plenčičevih trditev o živih semenih, ki naj bi raznašala okužbe, sta sto let pozneje s poskusi potrdila mikrobiologa Francoz Louis Pasteur in Nemec Robert Koch. Marko Anton Plenčič se je rodil na današnji dan pred 310-imi leti v Solkanu.
—–
Učitelj in sadjar VOJTEH RIBNIKAR je na ljubljanskem učiteljišču maturiral leta 1876, nato pa poučeval v Šmartnem pri Litiji in v Hotedršici. Pozneje je v Logatcu postal nadučitelj, enorazrednico je razširil v štirirazredno osnovno šolo in vodil zidavo enega najlepših šolskih poslopij v tistem času na Notranjskem. Na vseh šolah, kjer je poučeval, je ustanovil pevski zbor, v Logatcu pa je poleg pevskega društva organiziral še bralno in gasilsko društvo, podružnico Kmetijske družbe in posojilnico. Vodil je tudi »Društvo učiteljev in učiteljic ter šolskih prijateljev logaškega okraja« ter bil nekaj let podpredsednik Slovenskega učiteljskega društva.
Še posebno so ga privlačili sadjarstvo in predavanja. Delo z mladimi je obrodilo uspeh – za šolski vrt so dobili več priznanj in pohval, zlasti na razstavah, na primer na Kranjski deželni sadjarski razstavi in na razstavi sadja na Dunaju. Vojteh Ribnikar se je rodil na današnji dan leta 1857 v Tržiču.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVE ŠUBIC je študiral slikarstvo v Zagrebu in Ljubljani in tu leta 1950 opravil specialko za slikarstvo. V olju, temperi, risbi, grafiki, freski, sgraffitu in mozaiku je upodabljal figuralne in krajinske motive, realizem zgodnjih let pa je pozneje prepletal s prvinami ekspresionizma, kubizma in nadrealizma. Pomembna dela je ustvaril že v partizanih in je naš najpomembnejši avtor del s tematiko narodnoosvobodilne borbe. Vidno mesto imajo tudi njegovi motivi iz kmečkega življenja in številne ilustracije. Za svoje delo je prejel nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Ive Šubic se je rodil na današnji dan leta 1922 v Hotóvljah v Poljanski dolini.
—–
Danes goduje sveti Jurij, mučenec, rojen verjetno leta 303 našega štetja. O njem ne vemo nič zanesljivega, vendar je redkokateri svetnik obdan s toliko legendami kot prav ta mučenec iz Kapadokije, to je iz današnje Turčije. Podoba svetega Jurija, ki sedi na konju in se bojuje z zmajem, sodi med najbolj znane upodobitve v krščanstvu.
Po ljudskem koledarju pomeni jurjevo začetek pomladi in zato so ta dan še posebno slavili, a zaradi nekdanje cerkvene razdelitve so god svetega Jurija v krajih severno od Drave praznovali 23. aprila, južno od Drave pa dan pozneje. Sicer pa je Jurij med drugim zavetnik Anglije, italijanske konjenice in tudi mesta Ljubljana. V Ljubljani mu je posvečena kapela na gradu.
—–
Na jurjevo je tudi svetovni dan knjige. Ideja zanj se je sredi prejšnjega stoletja rodila v Kataloniji v Španiji, kjer na jurjevo sicer obhajajo »dan rož«; takrat namreč v tej sredozemski pokrajini zacvetijo prve vrtnice. Ker je pri njih to pravi ljudski praznik, so domiselni barcelonski knjigarnarji na stojnicah z rožami ponudili še knjige, kajti 23. april je tudi obletnica smrti vodilnega španskega dramatika, pisatelja in pesnika Miguela de Cervantesa. Njihova knjigotrška zbornica je leta 1923 ta dan razglasila za »dan knjige«, prav na pobudo katalonske vlade pa je UNESCO pred desetletjem 23. april razglasil za »svetovni dan knjige«.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov